Tonin: Če Šarčevi do ponedeljka ne popravijo koalicijske pogodbe, se bomo "zahvalili za sodelovanje"

Predstavniki NSi na sredino nadaljevanje pogajanj strank LMŠ, SD, SMC, NSi, SAB in DeSUS odhajajo s pripombami na trenutni predlog koalicijske pogodbe. Izvršni odbor je pogajalski skupini naložil, naj poskuša z novimi pogajanji izboljšati in bolj precizirati ukrepe na področju zdravstva, davkov in gospodarstva, sodstva, pokojninskega sistema, šolstva ter kmetijstva in podeželja, je v izjavi za novinarje po seji izvršilnega odbora dejal Tonin.

Še zlasti šibko se jim zdi poglavje o gospodarstvu, kjer pa je imela NSi močan predvolilni program. "Da bomo znižali obremenitev plač in preverili izračune, je premalo konkretizirana zadeva," je opozoril Tonin.

Dejal je, da so se v teh dneh v LMŠ v sodelovanju z ministrstvom za finance sicer potrudili dobiti tudi izračune o nekaterih predlaganih ukrepih. Tako je nanizal, da je predlog NSi za ukinitev 50-odstotnega dohodninskega razreda oziroma njegovo znižanje na 41 odstotkov vreden 15 milijonov evrov, "kar je možno brez večjih pretresov realizirati". Uvedba razvojne kapice v visokotehnoloških podjetjih na štirikratnik minimalne plače je ocenjena na 250 milijonov evrov. Če bi dvignili splošno dohodninsko olajšavo na 8000 evrov, kar bi prineslo ljudem 50 evrov več v njihovih žepih, pa bi to pomenilo 650 milijonov evrov manj prilivov v proračun.

"To je velik znesek, a izračun je statičen, saj so pogledali le izpad pri dohodnini, ni pa izračunano, koliko bi bilo več priliva v proračun iz naslova povečane potrošnje," je dejal Tonin. Obenem je ta znesek postavil ob bok 400-milijonskim zahtevam sindikatov javnega sektorja, ki čakajo novo vlado. "Ali bi namenili 400 milijonov evrov zgolj za javni sektor ali 650 milijonov evrov za vse zaposlene v državi. To so dileme, ki jih je treba odpreti," je opozoril.

Dodal je še pričakovanje NSi, da bodo izračune, sedaj ko jih imajo, vključili v koalicijsko pogodbo, v kateri pogrešajo tudi ukrepe za razvoj podeželja in kmetijstva. Ob tem je spomnil na predlog NSi, po katerem bi javne zavode obvezali vsaj v petinskem deležu kupovati lokalno pridelano hrano.

Izvršilni odbor je pogajalski skupini dal čas, da doseže bolj jasne opredelitve na omenjenih področjih, do ponedeljka, ko se bodo znova sestali in "potegnili črto". "Če bo vsebina zadostna, gremo takoj v izvedbo internega referenduma, če ne bo, se bomo zahvalili za sodelovanje," je pojasnil Tonin. Na internem referendumu bi podporo za vstop v koalicijo Marjana Šarca iskali med člani, ki so plačali članarino. Na podlagi izidov referenduma pa bi končno odločitev o tem sprejel svet stranke, je pojasnil Tonin.

Zatrdil je, da so pogovore o kadrovskem razrezu doslej vztrajno zavračali, saj ne želijo, da bi se jim očitalo, da so se prodali za nekaj ministrskih mest. "Najprej se želimo vsebinsko uskladiti," je znova zagotovil predsednik NSi.

Hkrati je dejal, da se NSi še vedno pogovarja o vstopu v koalicijo tudi s prvouvrščeno na volitvah SDS. "Tam so vsebinski napredki boljši, intenzivni, kar je za pričakovati, saj sta stranki članici iste politične skupine," je dejal Tonin. Ocenil je, da so stvari vsebinsko usklajene "do 95 odstotkov, nastajajo pa razlike predvsem na področju zdravstva". Kot je dejal, predloga koalicijske pogodbe še ni videl, so pa primerjali rešitve ene in druge stranke po resorjih.

O tem, do katere mere so usklajeni z LMŠ, pa ni želel govoriti. Je pa priznal, da je vsaka koalicijska pogodba kompromis. "Jasno je, da 300-stranskega programa v celoti ne bomo mogli uresničiti. So pa določene stvari za nas bolj, druge manj pomembne," je med drugim navedel.

Tonin se bo sicer v sredo srečal tudi s predsednikom republike Borutom Pahorjem, pri čemer pričakuje, da se bosta "pogovarjala o procesno-pravnih zadevah, ki so med predsednikom republike in parlamentom".

Stališče NSi glede podpore kandidatoma za mandatarja, pa ostaja isto kot so ga sporočili Pahorju na minulih posvetovanjih s poslanskimi skupinami. Takrat so sporočili, da jim je vsebinsko bližje koalicija z Janšo. Je pa temu podporo odrekla nekdanja predsednica NSi in aktualna poslanka Ljudmila Novak. Tonin je dejal, da se Janša, kolikor mu je znano, na to napoved Novakove ni odzval.

Tonin je sicer ob robu seje izvršilnega odbora na Twitterju objavil izsledke javnomnenjske ankete Episcentra, ki so jo naročili v stranki. Med 715 anketiranimi jih je 25,7 odstotka odgovorilo, da bi na volitvah glas namenili SDS, 13,4 odstotka LMŠ, 12,4 jih je za SD, 11,7 za Levico, 9,5 odstotka pa za NSi. Sledile bi SAB z 8,3, SMC s 7,8 in SNS s 4,7 odstotka podpore. DeSUS bi podprlo 2,3 odstotka vprašanih.

Četudi jim ta anketa kaže na večjo podporo, kot so jo dobili na volitvah, analitiki poudarjajo, da je težava NSi, da je zanje tvegano, karkoli naredijo, saj utegnejo izgubiti del volivcev, če se pridružijo LMŠ ali če bodo krivi za predčasne volitve.