Letalske družbe letijo v Zagreb, Brnika pa se izogibajo

Obstaja zelo velika možnost, da bo tudi Wizz Air do poletja začel leteti v Zagreb, kar bo pomenilo veliko konkurenco Ryanairu, ki bo letos svojo bazo vzpostavil tudi na zagrebškem letališču, je poročal specializirani hrvaški portal za komercialno letalstvo zamaaero.hr. Uprava irske družbe je konec marca napovedala, da bodo do septembra z zagrebškega letališča zagotovili 12 letalskih povezav in 36 tedenskih poletov v osmih državah. Ryanair bo iz svoje baze v Zadru ob tem čez poletje vzpostavil 37 letalskih povezav.

Portal se sklicuje na vire iz vodstva Mednarodnega letališča Zagreb ter navaja, da se pogajajo tudi z drugimi nizkocenovnimi prevozniki, ki bi jih radi videli v Zagrebu. Ob tem posebej izpostavlja intenzivna pogajanja z Wizz Airom. Ocenjuje, da bodo s prihodom madžarskega prevoznika največ pridobili potniki, ker se bo razvila ostra cenovna konkurenca, kot je bilo to v primerih letališč v Varšavi, na Dunaju in Pragi. Večji letalski promet bo po pričakovanjih prispeval tudi k turističnemu razvoju hrvaške prestolnice.

Francoski koncesionarji zagrebškega letališča so se za nizkocenovne družbe odločili predvsem zaradi krize, ki jo je v letalskem prometu povzročila pandemija covida-19, še dodaja portal. Konec decembra lani so letalskim družbam ponudili možnost dodatnih popustov pri nadomestilih za letališke storitve glede na krepitev prometa v določenem obdobju, kar je pripeljalo do dogovora z Ryanairom.

Zagrebško letališče je bilo do prihoda irske družbe na dnu lestvice letališč glede na delež nizkocenovnih prevoznikov v celotnem prometu, dodajajo na omenjenem portalu. Menijo, da bi imel lahko Zagreb, glede na primerjave s podobnimi mednarodnimi letališči, najmanj 20 nizkocenovnih povezav.

Z zagrebškim letališčem upravlja francoski konzorcij Zagreb Aiport International Company, v katerem sta podjetji Aeroports de Paris Management in gradbinec Bouygues Batiment International. Francoski partnerji so v zagrebško letališče v prvi fazi po podpisu koncesijske pogodbe leta 2012 vložili 236 milijonov evrov, predvsem za gradnjo novega potniškega terminala. Koncesijska pogodba predvideva tudi vlaganja v krepitev zmogljivosti letališča, ko bodo dosegle pet milijonov potnikov letno. Glede na pogodbo naj bi v hrvaški proračun na podlagi nadomestila za koncesijo v treh desetletjih vplačali nekaj manj kot dve milijardi evrov.

Letalski promet na Hrvaškem je bil do zdaj najbolj odvisen od letalskih linij nacionalnega prevoznika Croatia Airlines. Pričakovati, je, da bo prihod nizkocenovnih letalskih družb na zagrebško letališče v še slabši položaj postavil hrvaškega prevoznika, ki je v zraku ostal s pomočjo obsežne državne pomoči.

Leto 2020 so sklenil s 358,2 milijona kun (okoli 48 milijonov evrov) izgube. S tem so močno poglobili izgubo iz 2019, ki je znašala 79,4 milijona kun. Hrvaška vlada je decembra lani odobrila 600 milijonov kun (okoli 80 milijonov evrov) državne pomoči Croatia Airlines. Od tega je za dokapitalizacijo namenjenih 350 milijonov kun, preostanek pa je posojilo

Ryanair bo "napadel" Croatia Airlines, ker je napovedal več tedenskih povezav z Londonom, Brusljem, Frankfurtom in še nekaterimi evropskimi mesti, v katera redno leti tudi hrvaški prevoznik. V njem računajo predvsem na potnike, ki si ne želijo leteti z Ryanairom. Ta namreč leti na sekundarna letališča v mestih, ki jih povezujejo z Zagrebom, ali v manjša letališča v njihovi bližini.