Po preliminarnih podatkih Frontexa so lani našteli 239.000 neregularnih prehodov zunanje meje EU, kar predstavlja 38-odstotni upad na letni ravni in najnižje število po letu 2021, ko je na migracije vplivala pandemija covida-19.
Na zmanjšanje sta najbolj vplivala 59-odstotni upad neregularnih prehodov prek osrednjega Sredozemlja, kjer je na ozemlje EU vstopilo 66.766 ljudi, in 78-odstotni upad na zahodnobalkanski migrantski poti, kjer je bilo zabeleženih 21.520 neregularnih prehodov meje.
Na drugih migrantskih poteh v EU je Frontex medtem zabeležil porast. Na poti prek vzhodnega Sredozemlja je bilo zaradi večjega števila prihodov iz vzhodne Libije neregularnih prehodov lani 14 odstotkov več (69.436). Za 18 odstotkov (46.877) je naraslo število na poti prek zahodne Afrike in Kanarskih otokov, zlasti zaradi večjega števila prihodov iz Mavretanije.
Največji, 192-odstotni porast neregularnih prehodov so zabeležili na vzhodnih kopenskih mejah, čeprav je bilo v absolutnih številkah tu prehodov najmanj (17.001).
Devetodstotni porast (67.552) neregularnih prehodov je Frontex zabeležil tudi pri poskusih prečkanja Rokavskega preliva v smeri proti Združenemu kraljestvu.
Med prebežniki so lani prevladovali državljani Sirije in Afganistana. Na zahodnobalkanski poti, vstopni točki za mnoge, ki kasneje prečkajo tudi Slovenijo, so našteli največ Sircev, Afganistancev in Turkov.
