Protesti domačinov vlade ne ganejo, migranti prihajajo na Obrežje in v Središče ob Dravi

Po besedah direktorice urada za oskrbo in integracijo migrantov Katarine Štrukelj na uradu že izvajajo različne aktivnosti za pripravo infrastrukture na izbranih lokacijah, od umestitve izbranih lokacij za obe izpostavi v prostor, povezovanja na električno omrežje in preverjanja zadev v povezavi s kanalizacijo. Poskrbeti morajo tudi za različne razpise, saj imajo osebe, nastanjene v azilnem domu, po zakonu pravico do prehrane, higienskih potrebščin in drugega. Zaposliti bo treba tudi nov kader, vsak tak postopek pa lahko traja najmanj tri mesece, je poudarila Štrukelj.

Brežiški občinski svetniki sicer nasprotujejo vzpostavitvi azilnega doma na Obrežju, a Štrukelj poudarja, "da je vlada sprejela odločitev zato, da jo bo tudi izvedla". Bodo pa v nove izpostave azilnih domov prosilce mednarodne zaščite nameščali le, ko bodo obstoječe kapacitete v Logatcu in v Ljubljani zapolnjene, je poudarila. Poskrbeli bodo tudi za namestitev najbolj ranljivih kategorij, in sicer otrok, mladoletnikov brez spremstva in družin, je dodala.

Pri odločitvi za povečanje kapacitet za tujce, ki pri nas iščejo mednarodno pomoč, so po besedah Štrukelj izhajali iz lanskih izkušenj, ki so pokazale, da se je število prosilcev za mednarodno zaščito povečalo predvsem v poletnih mesecih, v juliju, avgustu in septembru.

"V določenih trenutkih" je bilo v azilnem domu na Viču nastanjenih več kot tisoč ljudi, prav tako je bil urad pod monitoringom varuha človekovih pravic, nevladnih organizacij in odbora za mučenje, ki deluje pri Organizaciji združenih narodov. Slednji je izdal zelo jasna priporočila, da je "treba to področje urediti in da mora vlada poskrbeti za nove kapacitete", je poudarila Štrukelj.

Statistika policije kaže, da je od 1. januarja do 10. marca letos slovenska policija zabeležila 7254 nedovoljenih prestopov na slovensko-hrvaški meji. To je 28,8-odstotka več kot v enakem obdobju lani.

Na uradu poudarjajo, da kapacitete za nastanitev prosilcev za azil intenzivno iščejo že več let. Opravili so tudi pogovore z več župani slovenskih mest, a so povečini naleteli na nasprotovanje. Odločitev, da prosilce mednarodne zaščite nastanijo tudi na Obrežju in v Središču ob Dravi, pa je nastala po strokovnem premisleku ter ob upoštevanju smeri migracijskih tokov in bližine naselij.

Slovenska policija je bila letos zelo uspešna tudi pri pregonu tihotapcev ljudi. Letos jih je obravnavala že 153, od tega sta dva slovenska državljana. Največ prijetih tihotapcev ljudi je državljanov Ukrajine, sledijo romunski, srbski, sirijski in drugi državljani.