Komisarka SE za človekove pravice poziva države k ohranitvi svobode medijev v času pandemije

"Ti ukrepi ne smejo nikoli preprečiti novinarjem in medijskim dejavnikom, da opravljajo svoje delo ali voditi k neupravičenemu blokiranju vsebin na internetu. Države, ki so uvedle omejitve, ki niso v skladu s temi standardi, jih morajo nujno razveljaviti," je zapisala Mijatovićeva v izjavi, ki so jo posredovali s Sveta Evrope.

Komisarka se zaveda, da globalni zdravstveni problemi zaradi novega koronavirusa zahtevajo učinkovite ukrepe za zaščito zdravja in življenj ljudi. To vključuje tudi bolj proti dezinformacijam, ki bi lahko povzročile paniko ali družbene nemire.

"Na žalost nekatere vlade to nujo uporabljajo kot izgovor za uvajanje nesorazmernih omejitev svobode medijev. To je kontraproduktiven pristop, ki se mora nehati. Še posebej v kriznih časih moramo zaščititi naše dragocene svoboščine in pravice," je izpostavila.

Med primeri, ko so parlamenti, vlade in lokalne oblasti sprejele zakone, odloke ali odločitve, ki pomenijo tveganje za oviranje dela novinarjev in medijskih dejavnikov ter omejitev pravice javnosti do informacij, komisarka navaja Rusijo, Madžarsko, Romunijo, BiH, Azerbajdžan in Armenijo. Tako glede Rusije in Madžarske navaja, da so tamkajšnji novinarji, ki pokrivajo pandemijo, soočeni z vrsto sankcij, vključno s tveganjem zapornih kazni do pet let za širjenje "lažnih informacij".

Izpostavlja, da je kolateralna žrtev ukrepov vlad tudi dostop do informacij, medtem ko ima novinarstvo med krizo javnega zdravja ključno vlogo, saj so pravočasne informacije bistvenega pomena za prebivalce, da razumejo nevarnosti in na osebni ravni sprejmejo ukrepe za zaščito. Tu kot primere navaja Češko, Srbijo in Italijo, od koder poročajo o primerih, ko novinarjem niso dovolili na novinarske konference in niso mogli dobiti informacij od zdravstvenih oblasti.

Izrednega pomena je tudi, da novinarji delajo v varnih pogojih, brez strahu, da jih bodo nadlegovali ali napadli, kot je izpostavljeno v priporočilih Sveta ministrov SE iz leta 2016 o zaščiti in varnosti novinarjev in drugih medijskih delavcev. Tu navaja primer Turčije, kjer so pridržali več novinarjev zaradi njihovega poročanja o covidu-19, in Slovenije, kjer je bil "novinar, ki je vložil zahtevo za informacije o ukrepih vlade v boju proti pandemiji, tarča kampanje klevetanja medijev, ki so blizu politični stranki, ki vodi vladno koalicijo".

Ni dvoma, da so vlade soočene z izzivi brez primere med to pandemijo. Vendar to ne more biti izgovor za pritisk na medije in s tem omejitev dostopa ljudi do informacij, je še zapisala.