BiH ne more sama poskrbeti za migrante, zato prosi za mednarodno pomoč

Mijatovićeva je zaskrbljena nad dejstvom, da morajo številni begunci, med njimi družine z otroki, spati pod milim nebom in da primanjkuje tudi hrane. V pismu naslovljenem na ministrico BiH za človekove pravice in begunce Semiho Borovac in ministra za varnost Dragana Mektića ocenjuje, da je to posledica "slabega sistemskega odziva" oblasti v BiH.

V BiH poudarjajo, da v državo pride vsak dan več kot 100 beguncev in da zato potrebujejo mednarodno pomoč. "Pričakujemo strokovno, tehnično, predvsem pa finančno pomoč, da prebežnikom zagotovimo bivališča, zdravstveno oskrbo in možnosti izobraževanja," je za medije dejal premier BiH Denis Zvizdić. Kot pravi, je treba najprej poskrbeti za ustrezne namestitve za begunce, ki se v večji meri nahajajo v Sarajevu ter na zahodu države na meji s Hrvaško.

Mijatovićeva izpostavlja, da morajo prosilci za azil v BiH za to dobiti tudi priložnost in biti prepričani, da se bo njihov status preveril, s čimer je posredno opozorila na načrte oblasti, da bi okrepili varovanje na meji in s tem zajezili begunski tok.

Mijatovićeva je v zvezi s tem opozorila tudi na obstoječe načrte vlade Bosne in Hercegovine o ravnanju z begunci iz leta 2015, ki pa niso več ustrezni, saj so oblasti v BiH takrat izhajale iz dejstva, da je država le tranzitna. Položaj pa se je spremenil, saj Hrvaška zdaj vrača begunce v BiH in mnogi med njimi se odločijo, da bodo za azil zaprosili tam.

Zvizdić je že napovedal, da bo vlada že danes začela snovati nov akcijski načrt za begunce. Begunska pot preko BiH je namreč od začetka maja vse bolj aktualna za migrante in samo od začetka leta so v BiH zabeležili 3000 ilegalnih migrantov, od katerih jih je okrog 400 zaprosilo za azil.

Zapleten je tudi položaj v državi, saj v Republiki Srbski zavračajo namestitev beguncev, ker nimajo ustreznih pogojev in sredstev za oskrbo, v Federaciji BiH pa so oblasti pred kratkim predlagale, naj se po celi državi izberejo vojašnice za begunske namestitvene centre.