Kljub brexitu načrtuje Bruselj še večji proračun EU: 1135 milijard evrov za sedem let

Evropska komisija je tako za sedemletno obdobje predlagala proračun, vreden 1,11 odstotka bruto nacionalnega prihodka (BND) EU. To je "razumen in odgovoren" predlog sodobnega in pragmatičnega proračuna, ki "varuje, opolnomoča in varuje", je poudaril predsednik komisije Jean-Claude Juncker.

Juncker je v predstavitvi proračunskega predloga v Evropskem parlamentu uporabil številko 1279 milijard evrov v obveznostih. To je številka, izražena v tekočih cenah, torej ob upoštevanju inflacije. V plačilih je številka v tekočih cenah 1246 milijard evrov.

V teh dneh je bilo precej zmede zaradi različnih številk. Ob upoštevanju tekočih cen je številka večja, vendar pa komisija predlog običajno predstavi v fiksnih cenah. Ob predstavitvi predloga za sedanji večletni proračun leta 2011 na primer ni bilo nobene javne razprave o številkah v tekočih cenah.

Neuradne napovedi pred predstavitvijo predloga so sicer nakazovale večjo ambicijo - proračun v razponu od 1,13 do 1,18 odstotka BND. Ob upoštevanju proračunskih in zunajproračunskih postavk komisija sicer pride do 1,14 odstotka BND.

Predlog komisije zajema vključitev Evropskega razvojnega sklada, ki je glavno orodje EU za financiranje razvojne politike v afriških, karibskih in pacifiških državah in je doslej deloval na podlagi medvladnega sporazuma, v proračun EU.

Komisar za proračun Günther Oettinger je ponovil, da je večji proračun nujen za pokritje dveh vrzeli: prihodkovne zaradi odhoda velike neto plačnice Velike Britanije in odhodkovne zaradi novih prioritet, kot so migracije in varnost. Komisija predlaga, da se nove naložbe v štirih petinah financirajo z novimi sredstvi ter v petini s prerazporeditvijo in prihranki.

Rezom naj bi se izognila le program študentske izmenjave Erasmus+ ter program za raziskave in inovacije Obzorje.

Komisija med drugim predlaga, da se v odziv na nove razmere v uniji s 27 članicami znižajo sredstva za skupno kmetijsko politiko in kohezijsko politiko, in sicer za vsako za pet odstotkov.

Ti politiki bosta posodobljeni tako, da se bodo lahko z manj sredstvi še vedno uresničevali njuni cilji in dodatno vključevale nove prioritete. Kohezijska politika bo imela na primer vse pomembnejšo vlogo pri podpiranju strukturnih reform in dolgoročnem vključevanju migrantov, poudarjajo v Bruslju.

Pomembna novost predlaganega proračuna je okrepljena povezava med financiranjem EU in pravno državo. Komisija predlaga nov mehanizem za zaščito proračuna EU pred finančnimi tveganji, povezanimi z nespoštovanjem vladavine prava.

Nova predlagana orodja bi uniji omogočila, da zamrzne, zmanjša ali omeji dostop do finančnih sredstev EU sorazmerno z naravo, resnostjo in obsegom pravnih pomanjkljivosti. Tak sklep bi predlagala komisija, članice pa bi ga sprejele po glasovanju z obrnjeno kvalificirano večino.

Poleg tega komisija predlaga dva nova instrumenta: novi program za podporo reformam v vrednosti 25 milijard evrov, ki naj bi zagotavljal finančno in tehnično podporo vsem članicam za izvajanje prednostnih reform in namensko pomoč državam, ki se pripravljajo na prevzem skupne valute, ter evropsko stabilizacijsko funkcijo za naložbe v vrednosti 30 milijard evrov, ki naj bi pripomogla k ohranjanju ravni naložb v primeru obsežnih asimetričnih šokov.

Komisija predlaga tudi poenostavitev sedanjih lastnih sredstev iz naslova davka na dodano vrednost (DDV) in uvedbo "košarice" novih virov lastnih sredstev, povezanih s političnimi prioritetami.

Ti novi viri lastnih sredstev bodo predstavljali približno 12 odstotkov celotnega proračuna EU in bi lahko prispevali do 22 milijard evrov letno za financiranje novih prioritet.

Več članic EU, predvsem neto plačnic, je do predloga komisije kritičnih. Po mnenju danskega premierja Larsa Lokkeja Rasmussena je komisija predstavila predlog proračuna za 28 držav, le 27 članic pa ga bo financiralo, saj bo Velika Britanija prihodnje leto zapustila unijo. "Manjša EU bi morala pomeniti manjši proračun," je na Twitterju zapisal danski premier.

Podobnega mnenja je njegov nizozemski kolega Mark Rutte. Kot je zapisal na omenjenem socialnem omrežju, proračun EU za Nizozemsko ni sprejemljiv. "Manjša EU pomeni manjši proračun," je zapisal Rutte. K pošteni porazdelitvi bremena je pozval nemški podkancler in finančni minister Olaf Scholz. Kot ga povzema nemška tiskovna agencija dpa, je Nemčija pripravljena prevzeti odgovornost za krepitev EU, a pod pogojem, da je breme pošteno porazdeljeno na vse članice unije.

Še pred uradno predstavitvijo je bil do predloga proračuna kritičen tudi avstrijski kancler Sebastian Kurz. Za dpa je dejal, da je predlog daleč od sprejemljivega. "Naš cilj mora biti vitkejša, bolj gospodarsko naravnana in učinkovita EU po brexitu," je dejal Kurz in dodal, da trenutni predlog ne dosega teh ciljev.

Nekoliko bolj zadovoljen je lahko medtem po oceni francoske tiskovne agencije AFP tamkajšnji predsednik Emmanuel Macron. Kot poroča agencija, je v 1279 milijard evrov vrednem proračunu nekaj novosti, vključno s skladom za stabilnost, za katerega se je zavzemal francoski predsednik.

V njem bo sicer na voljo "le" 30 milijard evrov, sklad pa bo namenjen naložbam v državah s skupno valuto v turbulentnih gospodarskih časih. Kot izpostavlja AFP, je sicer mehanizem daleč stran od tistega, k čemur je v septembrskem govoru pozval francoski predsednik.

Je pa francoska vlada kritična do znižanja sredstev za kmetijstvo. Ti bi se po predlogu znižali za okoli pet odstotkov. Tako drastičen rez je enostavno nepredstavljiv, je zapisalo francosko ministrstvo za kmetijstvo.

Poljaki so medtem nezadovoljni z novim mehanizmom za zaščito proračuna EU pred finančnimi tveganji, povezanimi z nespoštovanjem vladavine prava. "Za samovoljnost ne sme biti nobenega prostora," je dejal namestnik ministra za evropske zadeve Konrad Szymanski.

Evropska komisarka za promet Violeta Bulc dramatičnih sprememb za Slovenijo v prihodnjem večletnem proračunu EU ne pričakuje. "Jaz ne bi bila pretirano zaskrbljena, seveda pa bo do sprememb prišlo," je odgovorila na vprašanje, ali je lahko Slovenija s predlogom komisije zadovoljna.

Bulčeva je zadovoljna tudi s predlaganim proračunom za promet, saj se je ta dvignil s 24,1 na 30,6 milijarde evrov. Pokriva pa tri ključna področja - splošno ovojnica za koridorske projekte, kohezijske ovojnice za koridorske projekte in obrambno mobilnost.

Komisarka je še izrazila upanje, da bo "Slovenija uspešno korakala proti državam članicam, ki bodo na koncu neto plačnice". Tukaj bo moralo po njenem prepričanju priti do velikega zasuka v razmišljanju vseh. Slovenija po mnogih statistikah sodi v skupino razvitih, to tranzicijo bo treba izpeljati zelo modro in razviti nove kompetence, ki bodo pomagale, da se bo Slovenija znala enako uspešno kot v skupini kohezijskih obnašati tudi v skupini najrazvitejših držav, meni Bulčeva.

Na vprašanje, ali to pomeni, da naj bi Slovenija po izračunih komisije do konca prihodnjega proračunskega obdobja postala neto plačnica, je komisarka odgovorila, da tega ne more potrditi.

Komisija poziva k dogovoru o proračunskem predlogu pred volitvami v Evropski parlament naslednje leto. V prihodnjih tednih bo komisija predstavila podrobne predloge za prihodnje sektorske finančne programe.