"Vprašanje Tajvana ne BO ostalo nerešeno dolgo časa. Ne bomo opustili možnosti uporabe sile; skladno z zakonom je to vprašanje možno rešiti tudi z uporabo vojaških sredstev, če bo potrebno," je dejal Liu, bivši predsednik vplivne kitajske vojaške akademije.
"Ne glede na to, kdo ima politično moč na Tajvanu, edina pot je razvoj mirnih odnosov na obeh straneh Tajvanske ožine in končno združitev," je dejal Liu, ki se je upokojil leta 1997.
Kitajska in Tajvan sta šla vsak svojo pot po koncu državljanske vojne leta 1949, vendar Peking vztraja, da je otok ena od kitajskih provinc in da bo slej ko prej prišlo do združitve, če bo potrebno tudi s silo.
Tajvanska vladajoča Nacionalistična stranka (Kuomintang), ki si prizadeva za tesnejše odnose z veliko sosedo, je na lokalnih volitvah minuli konec tedna doživela boleč poraz. Izgubila je v petih od šestih velikih mest, zaradi česar je odstopil premier Jiang Yi-Huah, predsednik Ma Ying-jeou pa je sestopil z vrha stranke.
Odkar je oblast leta 2008 prevzel Ma, so se odnosi med Pekingom in Taipeijem močno otoplili, okrepile so se trgovinske vezi, med celino in otokom so vzpostavili redne letalske polete, Tajvan pa so preplavili kitajski turisti.
Del javnosti je zaradi tesnejših odnosov s Kitajsko zaskrbljen. Podpisani sporazum o liberalizaciji trgovine s storitvami, ki ga tajvanski parlament še ni ratificiral, je sprožil množične proteste pod vodstvom študentov, ki so spomladi za tri tedne zasedli parlament.
Na volitvah je slavila opozicijska Demokratska napredna stranka, ki zagovarja bolj previden pristop v odnosih s Kitajsko.