Revija Reporter
Svet

Kitajska svari pred vojno na Bližnjem vzhodu: ZDA bi morale spremeniti svojo prakso velikega pritiska

STA

18. jun. 2019 12:21 Osveženo: 14:47 / 18. 6. 2019

Deli na:

F/A 18 in letalonosilka Nimitz

Mornarica ZDA

Kitajska je danes posvarila ZDA, naj ne odpirajo Pandorine skrinjice na Bližnjem vzhodu, potem ko je Washington v ponedeljek sporočil, da zaradi iranske grožnje na Bližnji vzhod pošilja še 1000 vojakov. Kitajski zunanji minister Wang Yi je tudi pozval Iran, naj se ne odpove zlahka jedrskemu sporazumu iz leta 2015, poročajo tuje tiskovne agencije.

Teheran je v ponedeljek sporočil, da bo oplemenitil več urana, kot mu dovoljuje jedrski sporazum s svetovnimi silami iz leta 2015. Iran se je tega sporazuma doslej držal, ameriški predsednik Donald Trump pa ga je označil za katastrofo in je od njega lani odstopil ter obnovil sankcije proti Iranu, s katerimi grozi tudi zaveznikom, ki bodo poslovali z Iranom.

"Vse strani pozivamo, naj ostanejo razumne in zadržane, naj se vzdržijo dejanj, ki bi vodila v stopnjevanje napetosti v regiji ali povzročila nove ter naj ne odpirajo Pandorine skrinjice," je Wang dejal v Pekingu na novinarski konferenci s sirskim zunanjim ministrom Validom Mualemom. "Še posebej ZDA bi morale spremeniti svojo prakso velikega pritiska," je dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.

Tudi Moskva je danes vse strani pozvala k zadržanosti. "Raje ne bi videli korakov, ki bi privedli do dodatnih napetosti v že tako nestabilni regiji," je povedal tiskovni predstavnik ruskega predsednika Vladimirja Putina Dmitrij Peskov.

Namestnik ruskega zunanjega ministra Sergej Rjabkov pa je poudaril, da "že dolgo gledamo neprestane poskuse ZDA, da okrepijo politični, psihološki, ekonomski in vojaški pritisk na Iran". "Takšno ravnanje je po mojem mnenju provokativno. Tega ne moremo oceniti drugače kot namerno izzivanje vojne," je dejal po navedbah nemške tiskovne agencije dpa.

ZDA so na Bližnji vzhod konec maja poslale 1500 vojakov, napotitev dodatnih 1000 vojakov pa naj bi bil odgovor na nedavna napada na dva tankerja v Omanskem zalivu, za kar ZDA krivijo Iran, ki to zanika. ZDA so proti Perzijskemu zalivu poslale tudi bojno skupino ladij z letalonosilko Abraham Lincoln in bojno skupino bombnikov B-52, pa tudi protiraketni sistem patriot.

Kitajski zunanji minister je ob tem danes Iran pozval, naj "sprejema previdne odločitve" in naj se ne odpove zlahka jedrskemu sporazumu. Povedal je še, da Kitajska, ki je ena od njegovih podpisnic, ostaja odločena ohraniti sporazum. "V prizadevanjih za polno in učinkovito uresničevanje sporazuma smo pripravljeni sodelovati z vsemi stranmi," je zagotovil Wang.

Mednarodni jedrski sporazum je bil sklenjen julija 2015. Iran je z njim pristal na omejitve svojega jedrskega programa in na strog nadzor, s čimer naj bi mu preprečili uporabo urana ali plutonija za razvoj jedrskega orožja. Mednarodna skupnost pa je odpravila gospodarske sankcije proti Iranu.

Po navedbah Mednarodne agencije za jedrsko energijo (IAEA) je Iran od januarja 2016 spoštoval sporazum in ni kršil nobenih njegovih določil. ZDA so kljub temu maja lani enostransko izstopile iz sporazuma, ker da je slab.

Iranski predsednik Hasan Rohani je 8. maja sporočil, da Iran ne bo več spoštoval omejitev glede zalog obogatenega urana in težke vode, kot jih določa sporazum. Ukrep je označil za povračilni ukrep oziroma odgovor na enostranski umik ZDA iz sporazuma.