madelaine petsch Odkrito.si

Madelaine Petsch: Mučili so jo napadi panike

horoskop_zodiak_znaki Svet24.si

Horoskop za nedeljo, 25. avgusta

vesolje Svet24.si

Tedenski horoskop: poleg utečenih smeri tudi ...

poplave, vuzenica Svet24.si

FOTO in VIDEO: Sobotna neurja: zalite hiše, toča...

archie Svet24.si

Princ William vrača udarec bratu Harryu

filip-pesek_pl Njena.si

Sin Rosvite Pesek je zaročen

gasper kramar Njena.si

Izgubil 95 kilogramov in osvojil nov cilj!

Svet

Kitajska komunistična partija izbira novo vodstvo

Deli na:
Kitajska komunistična partija izbira novo vodstvo

Foto: Reuters

V Pekingu se bo v četrtek začel kongres vladajoče komunistične partije, na katerem bodo delegati izvolili novo vodstvo. Ključno vprašanje, s katerim se danes sooča kitajska partija, je, ali se lahko ob vseh glasnejših pozivih k spremembam obdrži na oblasti še eno desetletje.

Na 18. kongresu, ki bo potekal v Veliki dvorani ljudstva v Pekingu, bo Hu Jintaa na položaju generalnega sekretarja nasledil Xi Jinping. Ta bo marca prihodnje leto postal še predsednik države z največ prebivalci na svetu. Za zdaj ostaja odprto le še vprašanje, kdaj mu bo Hu prepustil tudi vodenje centralne vojaške komisije, ki bdi nad najštevilčnejšo armado na svetu.

59-letni Xi, ki je, podobno kot številni drugi novi voditelji, sin enega od Mao Zedongovih generalov, bo od predhodnika nasledil drugo največje gospodarstvo na svetu, ki se je pripravljeno soočiti z ZDA glede vseh ključnih mednarodnih vprašanj. Močna in samozavestna Kitajska, ki krepi vojaško moč, uveljavlja tudi svoje zahteve v ozemeljskih sporih s sosednjimi državami v Vzhodnokitajskem in Južnokitajskem morju.

Poznavalci od novega vodstva ne pričakujejo nenadnih sprememb politike in napovedujejo, da bo Kitajska vztrajala pri svojih prioritetah, med katerimi je tudi preprečitev poslabšanja finančne krize v Evropi, ki je njen največji izvozni trg.

Novo vodstvo čaka več negotovosti na domači fronti, kjer se Hujevo "zlato desetletje" končuje z upočasnjeno, 7,5-odstotno gospodarsko rastjo, kar je najmanj od finančne krize leta 1998.

"Xijevo delo bo veliko težje od Hujevega," meni strokovnjak za Kitajsko Ben Simpfendorfer. "Veliko lažje bi bilo izpeljati reforme v prejšnjem desetletju kot v prihodnjem," je dodal za francosko tiskovno agencijo AFP.

Xi bo šele šesti kitajski voditelj od ustanovitve ljudske republike leta 1949. Po kaotični vladavini Mao Zedonga se je partija odločila za vladanje s konsenzom. To pomeni, da bo Xi le prvi med enakimi, ki bo naslednjih deset let lovil ravnotežje med interesi različnih frakcij znotraj partije.

V enostrankarski Kitajski je kongres komunistične partije, ki poteka vsakih pet let, veliko pomembnejši od parlamenta, ki se sestaja enkrat letno v marcu.

Na približno teden dni trajajočem dogodku bo 2270 delegatov izbralo nov centralni komite z okoli 200 člani. Ti bodo nato izmed sebe izvolili 25-članski politbiro in elitni stalni komite politbiroja.

Vrhunec kongresa bo skupinska predstavitev novih članov stalnega komiteja politbiroja. V njem bo tudi Li Keqiang, ki bo na položaju premiera nasledil Wen Jiabaa.



Komite ima zdaj devet članov. Koliko jih bo imel v novi sestavi, zaenkrat ni znano, analitiki pa pričakujejo skrčenje organa. Pomemben je tudi vrstni red, po katerem se bodo predstavili novi člani, saj nakazuje, ali bodo imeli glavno besedo konservativci ali reformisti.

Partija z 82 milijoni članov ima za sabo težko leto, ki so ga zaznamovali škandal, v katerega je bil vpleten nekoč vpliven politik Bo Xilai, in poročila o korupciji na visokih položajih.

Bo, ki je bil do aprila član politbiroja, je bil po škandalu odstavljen z vseh položajev in izključen iz partije, zdaj pa ga čaka sojenje zaradi korupcije in zlorabe položaja. Bojev vzpon je povzročil nemir med reformistično strujo, kljub padcu pa njegovi podporniki ostajajo vplivni in nezadovoljni z gospodarsko politiko, ki je ustvarila enega največjih prepadov med bogatimi in revnimi na svetu.

Pokojni voditelj Mao Zedong, ki je s katastrofičnim Velikim skokom naprej in kaotično kulturno revolucijo državo pripeljal na rob propada, današnje Kitajske ne bi prepoznal. Reforme, ki so omogočile gospodarski razcvet v zadnjih treh desetletjih, je sprožil Deng Xiaoping, ki je oblast prevzel leta 1978, dve leti po Maovi smrti.

Deng se je znebil Maovega egalitarizma in osvobodil dolgo zatiran kitajski podjetniški duh - seveda pod strogim nadzorom partije. S to preobrazbo se je na Kitajskem pojavil srednji razred, ki si lahko privošči avtomobile, računalnike in pametne telefone - o aktualnem dogajanju v državi in po svetu pa vse pogosteje razpravlja na internetu.

Na svetovnem spletu so kljub cenzuri vse pogostejši izbruhi jeze zaradi močno razširjene korupcije v partijskih vrstah. Kitajska "rdeča aristokracija", v katero sodijo potomci in sorodniki partijskih voditeljev, si je namreč nagrabila ogromno bogastvo s pomočjo zvez v velikih državnih podjetjih in nepreglednega sistema javnih naročil. Partija je obljubila, da bo zatrla korupcijo v vladajočih krogih, vendar pa rezultate skriva pred javnostjo.

Na drugem koncu kitajske družbe je 260 milijonov migrantskih delavcev, ki nimajo pravice do stalnega bivališča v mestih, kjer delajo, in na stotine milijonov prebivalcev podeželja, ki so pogosto žrtve izkoriščanja lokalnih partijskih šefov.

Na Kitajskem vsako leto zabeležijo okoli 180.000 protestov, razlogi zanje pa so najrazličnejši, od nasilnega prisvajanja zemljišč, do onesnaževanja in kršenja delavskih pravic. Številni strokovnjaki menijo, da se bo število protestov v prihodnje le še povečalo.

Strokovnjaki menijo, da bodo politične reforme na Kitajskem počasne in postopne, komunistična partija pa bo ta teden z veličastno predstavo enotnosti opomnila domačo javnost in preostali svet, da ostaja trdno v sedlu.

Loading...