Revija Reporter
Svet

Kdo lahko ogrozi Kolindo Grabar-Kitarović na predsedniških volitvah na Hrvaškem

STA

14. nov. 2019 12:00 Osveženo: 12:05 / 14. 11. 2019

Deli na:

Hrvaška predsednica Kolinda Grabar Kitarović s psičko.

Facebook

Hrvaška vlada je danes določila, da bodo predsedniške volitve v nedeljo, 22. decembra. Dosedanje raziskave javnega mnenja največ možnosti za zmago pripisujejo aktualni predsednici Kolindi Grabar-Kitarović, ki se poteguje za drugi petletni mandat. Glede na raziskave bo za izvolitev verjetno potreben drugi krog 5. januarja 2020.

Da bodo kandidirali, je napovedalo 15 ljudi, ki bodo morali za veljavnosti kandidature v 12 dneh zbrati najmanj 10.000 podpisov volivcev. Podpise bodo lahko začeli zbirati po 21. novembru, je na vladni seji povedal dejal minister za upravo Ivan Malenica.

Ko bo državna volilna komisija potrdila vse veljavne kandidature, se bo začela uradna predvolilna kampanja, ki bo trajala do 20. decembra do polnoči. Sledil bo volilni molk do zaprtja volišč v nedeljo ob 19. uri.

Kljub trendu padanja podpore Grabar-Kitarovićeva ostaja vodilna tudi v zadnji raziskavi, ki jo je v ponedeljek objavila komercialna televizija RTL na podlagi raziskave agencije Ipsos puls. V njej je sodelovalo 1300 polnoletnih anketirancev.

Hrvaška predsednica, ki jo podpira vladajoča stranka HDZ, je dobila 28,6 odstotka glasov, kar je za nekaj več kot štiri odstotne točke več kot prvi zasledovalec, nekdanji hrvaški premier in kandidat največje opozicijske stranke SDP Zoran Milanović.

Sledi neodvisni kandidat in znani hrvaški pevec Miroslav Škoro z nekaj manj kot 17 odstotki podpore. Na četrtem mestu je neodvisni poslanec v Evropskem parlamentu in bivši sodnik zagrebškega sodišča za gospodarske zadeve Mislav Kolakušić s 14 odstotki.

Novembrska anketa RTL je pokazala, da so prvi trije kandidati v primerjavi s prejšnjim mesecem izgubili nekaj podpore, medtem ko je Kolakušić okrepil svojo podporo na raven, kot jo je imel pred majskimi volitvami v Evropski parlament.

Pričakovati je, da bodo volivci o zmagovalcu predsedniških volitev odločali v drugem krogu 5. januarja prihodnje leto, saj se nobenemu od kandidatov ne obeta več kot 50-odstotna podpora volivcev, ki bi zagotovila zmago že v prvem krogu.

Razen Milanovića vsi trije kandidati večinoma računajo na podporo volivcev, ki se nagibajo od politične sredine proti desnici. Ti predstavljajo tudi večinski del hrvaškega volilnega telesa.

Ostalih 11 potencialnih kandidatov ima manj kot tri odstotke podpre in vprašanje je, kolikim od njih bo sploh uspelo zbrati zadostno številno podpisov za veljavno kandidaturo.