Zgolj cepivo bi lahko preprečilo širitev okužbe, vse ostalo je le omejevanje. Tako si zdaj, kot piše Guardian, okoli 35 podjetij in akademskih institucij prizadeva izdelati cepivo zoper koronavirus. Štiri med njimi možna cepiva že testirajo na živalih. Biotehnološko podjetje Modema iz Bostona v ZDA bo prihodnji mesec izdelek začelo testirati še pri ljudeh.
Ta hiter napredek pri izdelavi cepiva so že zgodaj po širitvi okužbe omogočili Kitajci, saj so analizirali genetski material virusa Sars- Cov-2, ki povzroča bolezen Covid-19 in omogočili znanstvenikom po svetu vpogled, kako virus napada človeške celice in ljudje obolevajo.
Vsa cepiva delujejo po istem principu: z injekcijo se majhna količina povzročitelja bolezni vnese v človeško telo, ki nato proizvede protitelesa v boju zoper virus. Ta protitelesa učinkovito delujejo pri preprečevanju nadaljnjega razvoja bolezni.
Klinični testi, ki so nujni za odobritev cepiva od pristojnih organov, po navadi potekajo v teh fazah. V prvo je vključenih nekaj deset prostovoljcev, pri katerih se testira cepivo zaradi varnosti, opazovanja in stranskih učinkov.
V drugi fazi je nekaj sto ljudi, po navadi iz dela sveta, kjer imajo veliko okuženih. Presoja se učinkovitost cepiva. Enako se potem testira še na nekaj tisoč prostovoljcih v tretji fazi. Del morebitnih cepiv ne prestane vseh teh faz. Strokovnjaki svarijo, da se ne smemo prenagliti pri splošni uporabi.
Japonske oblasti so sicer potrdile, da je bila neka ženska, ki je prebolela virus, znova pozitivna a testu. A to naj ne bi bil množičen pojav. Pri tovrstnih boleznih se po ozdravljenju razvije vsaj kratkoročna imunost na virus, če že ne dolgoročna.
Postavlja se seveda tudi vprašanje, ali se lahko oseba, ki preboli koronavirus, okuži znova. Poznavalci pravijo, da je to malo verjetno. Te osebe bodo razvile imunski sistem in naj bi se le v redkih primerih lahko kdo okužil znova. Tako meni prof. Chris Whitty, glavni svetovalec britanskega premierja Borisa Johnsona za področje zdravstva.
Japonske oblasti so sicer potrdile, da je bila neka ženska, ki je prebolela virus, znova pozitivna a testu. A to naj ne bi bil množičen pojav. Pri tovrstnih boleznih se po ozdravljenju razvije vsaj kratkoročna imunost na virus, če že ne dolgoročna.
Prof. Jon Cohen iz medicinske fakultete v Brightonu v južni Angliji opozarja, da tega glede imunosti preprosto še ne vemo, saj še nimamo razvitih testov protiteles za ta virus, do česar pa naj bi prišli kmalu. A večina ljudi bo po njegovem po ozdravljenju postala imunih.
