Večina članov komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb je danes sprejela sklep, da zoper direktorja Slovenske obveščevalno-varnostne agencije (Sova) Sebastjana Selana in zoper direktorja Arhiva RS Dragana Matića vloži kazensko ovadbo. Hkrati je komisija izglasovala sklep, da predlaga Selanovo krivdno razrešitev.
Člani komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb so danes obravnavali omejevanje dostopa do javno dostopnih gradiv Arhiva Republike Slovenije s strani direktorja Sove. Opozicijski poslanci so opozarjali na nezakonitost takšnega ravnanja.Vinko Gorenak (SDS) je tako uvodoma izpostavil, da je v primeru omejevanja dostopa šlo za "dokumentirano kršitev zakona". Prav tako je Selan po njegovem mnenju kršil zakon, ko je dokumente oktobra lani označil z oznako tajno. Kot je poudaril, ne bo vztrajal na tem, da se odprejo arhivi, katerih razkritje bi lahko ogrozilo varnost posameznikov. Če ne drugače, lahko Sova osebne podatke teh oseb tudi zakrije, je pojasnil.
Predsednik komisije Zvonko Černač (SDS) je v nadaljevanju med drugim spomnil, da je komisija direktorja Sove že na prejšnji seji pozvala, naj z gradiv umakne stopnjo tajnosti, a tega Selan ni storil. Vpogled v dokumentacijo ni bil omogočen niti pooblaščeni skupini komisije za nadzor, ki je danes obiskala Sovo, je povedal Černač, ki meni, da Sova tega vpogleda ne bi smela preprečevati.
Po drugi strani pa je bil jeseni 2009 vpogled v iste dokumente omogočen neki mladi raziskovalki. Černač je tudi razkril, da je komisija iz knjige vpisov ugotovila, da si je Sova lansko jesen za več dni izposodila originalno gradivo.
Kot predsednik Sveta za nacionalno varnost je pred komisijo danes nastopil tudi premier Borut Pahor. Izpostavil je zlasti morebitne posledice razkritja nekaterih dokumentov za slovenski nacionalni interes.
Pahor je povedal, da bi ob razkritju določenih informacij lahko prišlo do položaja, v katerem bi bili ogroženi nacionalni interesi in varnost. Razkritje informacij za nazaj bi namreč lahko škodovalo ljudem, ki so delali izven naših meja za interese naše države, je dejal.
Odgovor na te dileme je po prepričanju premiera novela zakona o hrambi arhivskega gradiva. Zatrdil je še, da ne brani nikogar "iz prejšnjega režima" in da ne gre za ideološko vprašanje. Ne direktor Sove, ne vlada in ne on sam nimajo osebnih motivov za to, da se arhivi zapirajo, je dejal.
Dušan Kumer (SD) je pritrdil, da ne bi bilo prav, če bi problem reševali na "ideološki paradigmi". Zavzel se je za racionalno razpravo pri iskanju rešitve in opozoril na kriterij sorazmernosti. Spomnil je tudi, da je Sova oktobra lani pripravila pisno oceno možnih posledic gradiva. Po tej oceni bi lahko razkritje gradiva nepoklicani osebi lahko hudo škodovalo varnosti države, je povedal Kumer in se zavzel za zaščito integritete Sove.
Poslanec Zares Tadej Slapnik pa je izpostavil, da je bil direktor Sove že na prejšnji seji pripravljen pojasniti vzroke, zaradi katerih se je odločil dokumentacijo označiti s stopnjo tajnosti. Predlagal je, da se člani komisije s temi vzroki seznanijo na zaprtem delu seje, a je komisija kljub temu današnje delo zaključila z navzočnostjo javnosti.