Kakšen papež bo Leon? To o njem pravi teolog

Roberta Francisa Prevosta, ki je postal novi papež, Špelič do zdaj ni poglobljeno poznal. Z njim se je, kot pravi, bolj spoznal šele, ko je po izvolitvi z balkona nagovoril množico v Vatikanu. Vseeno verjame, da so kardinali izbrali dobrega papeža, ki je ustrezen in primeren za današnji čas. "Kardinali se namreč med seboj poznajo bolje, kot mi poznamo njih, poleg tega verjamem, da pri tem v ozadju deluje Sveti duh," je dejal za STA.

Prvi javni nastop novega papeža ocenjuje kot suveren, "vendar nenapihnjen, skromen". "Znal je povezati tako svoje avguštinsko poreklo kot tudi svojo misijonsko izkušnjo, navezal se je tudi na papeža Frančiška. In mislim, da so tri stvari, ki so zelo pomembne," je prepričan teolog.

V nagovoru je novi papež pozdravil tudi svojo škofijo v Peruju, kjer je bil misijonar, citiral je svetega Avguština "ter nadaljeval tam, kjer je končal papež Frančišek z blagoslovom na velikonočno jutro". Po Špeličevih besedah je to zagotovilo kontinuitete s Frančiškom, "da bo Cerkev, ki je odprta v svet".

Novega papeža bi Špelič težko enačil s kakšnim od nedavnih predhodnikov. "Dejstvo je, da se je dalo iz prvega nagovora opaziti, da se opira na vse predhodnike. V kratkem nagovoru sem uspel razbrati tisto bližino, ki jo je dajal papež Frančišek, njegovo sinodalnost, biti blizu vsem ljudem, ljubezen do svetega Avguština in teologije, ki jo je imel Benedikt XVI., pa tudi tisto odprtost in družbeno aktivnost, misijonskost, ki jo je kazal Janez Pavel II. s svojimi potovanji. Mislim, da bo novi papež dostojen naslednik vseh nedavnih papežev, hkrati pa ne bo njihova kopija," pravi Špelič.

Z izbiro imena Leon XIV. je imel Prevost po oceni Špeliča bolj v mislih papeža Leona Velikega oz. Leona I. kot papeža Leona XIII. "Leon Veliki je namreč na nek način nadaljeval Avguštinovo teologijo. Mislim, da mu je tudi zato Leon tako pri srcu in da bo tudi on sam kot avguštinec znal Avguštinovo teologijo postaviti v 21. stoletje." Sveti Avguštin iz 4. stoletja je bil sicer eden od osrednjih Cerkvenih učiteljev in mislecev, ki je poudarek dajal predvsem na Božji ljubezni.

Špelič je prepričan, da pri izbiri Prevosta za papeža ni bilo odločilno to, da je Američan, saj je veliko živel izven ZDA. "Bolj je bilo verjetno kardinalom všeč to, da je mednaroden, da je nekdo, ki dobro obvlada špansko, angleško in italijansko. Se pravi, da dobivamo spet papeža, ki bo lahko nagovarjal ljudi iz različnih jezikovnih in družbenih kontekstov," meni.

Določen vpliv na izbiro kardinalov je po njegovi oceni verjetno imelo tudi to, da je bil Prevost v Vatikanu več let vodja dikasterija za škofe. "Kot tak je namreč imel stike z mnogimi škofi, kar je pripomoglo k njegovi razpoznavnosti. Hkrati je bil najbrž priljubljen, ker je očitno dikasterij dobro vodil," pravi Špelič. Pomembno vlogo je po njegovi oceni verjetno imelo tudi to, da se je v rimski kuriji dobro naučil italijanskega jezika.