Kaj je Macron izposloval ob obisku pri Trumpu?

Trump je zaveznike razburil z začetkom pogajanj z Rusijo o miru v Ukrajini, kamor ni vključil Ukrajine ali evropskih zaveznic. ZDA danes v Generalni skupščini ZN niso podprle ukrajinsko-evropske resolucije proti vojni, ki poudarja ozemeljsko celovitost in suverenost Ukrajine, Rusijo opredeljuje kot agresorja in zahteva njen umik iz Ukrajine.

ZDA so predložile svojo resolucijo, ki zahteva le konec vojne, podoben predlog so vložile tudi v Varnostnem svetu, kjer je bil sprejet s podporo med drugim ZDA, Rusije in Kitajske ter petimi vzdržanimi glasovi evropskih držav, med njimi tudi Slovenije.

Za Macronom v četrtek v Belo hišo prihaja britanski premier Keir Starmer, ki bo potrdil to, kar je francoski predsednik včeraj predlagal Trumpu - Evropa je pripravljena prevzeti večji del bremena pri Ukrajini, vendar to brez varnostnih zagotovil ZDA ne bo pomenilo veliko.

Macron je dejal, da so ZDA pripravljene na takšen izraz solidarnosti, česar Trump na novinarski konferenci ni zanikal, vendar tudi ni izrecno potrdil.

Ameriški predsednik želi, da lahko ameriška podjetja v Ukrajini dobijo pravice do izkoriščanja rudnin in redkih zemelj, o čemer se bo v tem ali prihodnjem tednu predvidoma pogovarjal z ukrajinskim predsednikom Volodimirjem Zelenskim v Washingtonu.

Macron je poudaril, da nova ameriška vlada prinaša veliko spremembo in da ima Trump dober razlog za pogajanja z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom. Zagotovil je tudi, da si želi hitrega dogovora, ki pa mora biti trden. "Mir ne sme pomeniti ukrajinske vdaje. Ne moremo živeti v svetu, kjer se lahko nekaznovano kršijo mednarodne norme," je dejal.

"Naši predhodniki so se s predsednikom Putinom dogovorili za mir leta 2014, ker pa ni bilo varnostnih zagotovil, je Putin dogovor prekršil," je dejal Macron in dodal, da zato, ker takrat ni bilo takšnih varnostnih jamstev, kot bi naj jih tokrat zagotovile ZDA.

Ko bo mir enkrat trden, pa je Francija skupaj z Veliko Britanijo in drugimi evropskimi kakor tudi neevropskimi zaveznicami pripravljena v Ukrajino poslati svoje vojake. Ne za vojskovanje, ampak kot izraz solidarnosti in zagotovilo za mir.

Trump je največ časa na novinarski konferenci porabil za razlago, kako je vojna slaba, in pripisovanje odgovornosti zanjo prejšnji vladi Joeja Bidna. Dejal je, da so ZDA Ukrajini zagotovile več kot 300 milijard dolarjev pomoči, Evropa pa le 100 milijard in vztrajal pri dogovoru za rudnine in redke zemlje za ZDA.

Macron in Trump sta na novinarski konferenci govorila tudi o carinah, pri čemer je ameriški predsednik vztrajal pri njihovi uvedbi za uvoz iz Kanade in Mehike. Poudaril je, da druge države že predolgo časa izkoriščajo ZDA in da bo uvedel vzajemne carine.

"Če nam kdo kaj zaračuna, bomo mi zaračunali njemu nazaj," je dejal Trump, pri čemer EU posebej ni omenjal. Macron ga je pozval k pošteni konkurenci in povečanju vzajemnih vlaganj ter poudaril, da sta ameriško in evropsko gospodarstvo zelo prepleteni.