Zgolj cene javnih naročil so zaradi korupcije za 40 odstotkov višje, kot bi lahko bile, letno pa korupcija državo stane okoli 60 milijard evrov, ugotavljajo avtorji poročila.
Indeks o zaznavanju korupcije v državi dosega vsega 3,9 točke od desetih možnih (deset pomeni odsotnost korupcije), medtem ko je povprečje držav članic Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) 6,9 odstotka, opominjajo avtorji.
Korupciji so najbolj izpostavljena javna naročila, pri katerih zaradi obsega in vrednosti poslov izstopa zdravstvo.
Avtorji ob tem poudarjajo, da se je korupcija (oddaja poslov brez javnih naročil, vnaprej dogovorjeni izvajalci, previsoke cene itd.) v zadnjih letih še posebej razrasla na deželni ravni, kjer so se stroški zdravstvenega sistema zvišali precej bolj kot na državni ali lokalni ravni.
Državljani sicer največ korupcije zaznavajo med politiki, v zasebnem sektorju in v javni administraciji, pri čemer pa število obsodb upada. Če so leta 1996 sodišča izrekla 1700 obsodb zaradi korupcije, so jih leta 2010 le še nekaj več kot 200.
Ker je po ugotovitvah avtorjev obsežnega poročila nadzor nad korupcijo vse slabši, manjšega števila obtožb ni mogoče enostavno pripisati manj razširjeni korupciji.
Da bi se razmere izboljšale, predlagajo tudi nekaj rešitev. Med drugim uvedbo črne liste javnih naročnikov, katerih javna naročila so sodišča razveljavila zaradi korupcije in hkratno izključitev iz javnega financiranja.
Vlada Maria Montija se je na korupcijo sicer že odzvala z nedavno sprejeto novelo protikorupcijskega zakona, s katerim želi Italija uvesti mednarodno veljavne standarde boja proti korupciji, vključno s strožjimi kaznimi za kršitelje in razširitvijo pristojnosti protikorupcijske komisije.