Kot so danes sporočili iz KPK, pogodba o dodelitvi javnih sredstev med ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter družbo Emo Orodjarna vsebuje klavzulo, ki ugotavlja, da Emo Orodjarna ni na seznamu subjektov, za katere veljajo omejitve poslovanja po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije.
"To določilo v pogodbi - ki sta jo podpisali obe stranki - ne odraža dejanskega stanja in ni resnično," piše KPK. V času podpisa pogodbe je bilo namreč podjetje Emo Orodjarna že uvrščeno na seznam omejitev poslovanja.
KPK dodaja, da enako omejitev vsebuje tudi razpisna dokumentacija agencije Spirit v aktualnem razpisu, na katerega naj bi se Emo Orodjarna prav tako prijavila.
"V luči te ugotovitve bo komisija v nadaljevanju ta vidik pravno proučila, tudi v sodelovanju z Državnim
pravobranilstvom, in sprejela ustrezna priporočila ministrstvu za vzpostavitev zakonitega stanja," so sporočili s KPK.
KPK v dosedanjem postopku, ki ga je uvedla v zvezi z dodeljevanjem javnih sredstev s strani gospodarskega ministrstva družbi Emo Orodjarna v času ministra Stanka Stepišnika, ki je hkrati posredno solastnik te družbe, ni potrdila neposredne kršitve omenjenega zakona s strani ministra.
Kot ugotavlja, se je namreč Stepišnik 19. aprila letos pisno izločil iz vseh postopkov, v katerih nastopajo podjetja, ki so z njim povezana, in sicer Emo Orodjarna, Corda Orodjarna in Tic Lens. Za opravljanje nalog v zvezi s temi podjetji je pooblastil generalnega sekretarja ministrstva, pooblastilo je bilo objavljeno tudi na oglasni deski ministrstva.
S tem je minister izpolnil formalno dolžnost po zakonu o integriteti in preprečevanju korupcije glede izogibanja nasprotju interesov in dejstvo, da se je podjetje, ki je v solasti ministra, prijavilo na razpis za javna sredstva na istem ministrstvu, ni v nasprotju z zakonom, pravi KPK. Poslanci so namreč leta 2011 na lastno pobudo spremenili zakon v tem delu, z obrazložitvijo, da gre za nesorazmerno prepoved, ki županom, ki opravljajo kmetijsko dejavnost, onemogoča pridobivati nekatere kmetijske subvencije.
KPK pa opozarja na pomanjkljivo pravno in politično kulturo razumevanja ter spoštovanja splošnih načel dolžnega izogibanja nasprotju interesov, nezdružljivosti funkcij ter krepitve integritete in zaupanja v objektivno izvrševanje javnih funkcij - sploh ko gre za razdeljevanje javnih sredstev.
Kot pravi, se neredko srečuje s primeri, ko predstojniki, katerih organi namenijo javna sredstva pravnim osebam, ki so osebno ali kapitalsko povezane s predstojnikom, svojo dolžnost o izogibanju nasprotju interesov izpolnijo s formalno izločitvijo iz postopka in s prepustitvijo odločanja njim podrejenim osebam.
"V omenjenih primerih je zakonski normi zadoščeno in komisija ne more ukrepati. V vseh omenjenih primerih gre za okoliščine, ki so strogo zakonsko dovoljene, predstavljajo pa določeno korupcijsko tveganje, predvsem pa zmanjšujejo zaupanje v integriteto, transparentno in objektivno razpolaganje z javnimi sredstvi," piše KPK.
Zato vlado in njene funkcionarje poziva, naj sprejmejo samoomejevalni ukrep v interesu ohranjanja integritete njihovih funkcij, da se bodo izognili tovrstnim situacijam. Sprejem in opravljanje javne funkcije ni pravica, ampak s sabo nosi določene dolžnosti in samoomejevanje.
Namen zakona ni le v tem, da funkcionar spoštuje minimalne standarde, meni KPK. Ko gre za razpolaganja z javnimi sredstvi in za opravljanje javnih funkcij, ni mogoče pristati na najnižji standard, da je javnemu funkcionarju dovoljeno vse, kar ni izrecno prepovedano, dodaja.