»Svoboda ni samo neprecenljiva temveč ima tudi kritično vlogo pri ustvarjanju blaginje, boju proti revščini, zagonu ekonomskega razvoja in stabilnosti demokracije, za kar je bistveno, da se jo meri čim bolj natančno in v čim širšem obsegu,« pravi soavtorica poročila mag. Tanja Porčnik.
Tako so se na Indeksu človekove svobode uvrstile nekatere vidnejše države sveta: Švica (2. mesto), Kanada (4.), Avstralija (5.), Danska in Luxembourg (delita 6. mesto), Finska in Nemčija (delita 8. mesto), Švedska in Nizozemska (delita 11. mesto), Avstrija (13.), Velika Britanija (14.) Estonija in Združene države Amerike (delita 15. mesto), Japonska (25.), Italija (32.), Francija (33.), Grčija (57.), Argentina (77.), Mehika (92.), Indija (94.), Turčija (122.), Združeni arabski emirati (128.), Rusija (114.), Ukrajina (118.), Kitajska (126.), Pakistan (140.), Kamerun (143.), Saudova Arabija (149.), Iran (154.), Egipt (157.), Irak (158.), Venezuela (161.) in Sirija na zadnjem mestu.
Države iz naše regije zasedajo naslednja mesta: Češka republika (21.), Romunija (30.), Slovaška republika (33.), SLOVENIJA (35.), Hrvaška (37.), Albanija (38.), Madžarska (45.), Črna gora (53.), Bosna in Hercegovina (55.), Srbija (58.) in Severna Makedonija (65.).
Trend človekove svobode na svetovni ravni že več let vztrajno upada, padel je tudi v zadnjem analiziranem letu, in sicer iz 6.89 na 6.88 na lestvici od nič do deset. »Med poglavitne razloge ponovnega upada svobode na globalni ravni sodijo populizem, nacionalizem in avtoritarianizem,« pojasnjuje Tanja Porčnik.
Od desetih regij ima najvišjo raven človekove svobode Severna Amerika, sledita zahodna Evropa in vzhodna Azija. Vzhodna Evropa kljub zmanjšanju stopnje svobode od leta 2008 ostaja na petem mestu med regijami. Najnižje stopnje svobode ostajajo v južni Aziji, podsaharski Afriki ter na Bližnjem vzhodu in v severni Afriki.