Kot je poročal Večernji list na svoji spletni strani, proti Boljkovcu ter bivšem hrvaškem premieru in direktorju varnostnih služb Josipu Manoliću in narodnem heroju Radu Bulatu preiskava poteka že več let. Proti Bulatu so bili vložene tudi kazenske ovadbe, do sojenja pa ni prišlo. Boljkovac in Manolić sta v začetku 90. let prejšnjega stoletja bila tesna sodelavca prvega hrvaškega predsednika Franje Tuđmana, ki je bil tudi general jugoslovanske vojske.
Tako Boljkovca kot ostala dva bremenijo poveljniške in osebne odgovornosti za vrsto vojnih zločinov, ki naj bi jih storile partizanske enote, ter pripadniki nekdanjega oddelka za zaščito naroda (Ozna). Boljkovac in Manolić sta bila poveljnika v Karlovcu oziroma Bjelovaru, medtem ko je bil Bulat eden glavnih partizanskih poveljnikov na severozahodu Hrvaške, dodaja Večernji list.
Potem ko so se v medijih pojavila ugibanja o njegovi aretaciji, je Boljkovac v enem izmed intervjujev avgusta letos dejal, da ni nobenih dokazov ali argumentov za njegovo odgovornost za povojne zločine. Ni zanikal, da so bili storjeni vojni zločini, dejal pa je, da se ne čuti odgovornega zanje. Ocenil je, da bo njegovo prijetje "čista politična aretacija, ker so parlamentarne volitve pred vrati", on pa podpira levosredinsko koalicijo.
Hrvaški notranji minister Tomislav Karamarko, ki je po poklicu zgodovinar ter zapriseženi antikomunist, je po prihodu na položaj v vladi napovedal, da bodo "zaradi sprave v hrvaški družbi" preiskali povojne zločine in prijeli odgovorne. Med drugim je izjavil, da je treba besedo antifašizem v preambuli hrvaške ustave nadomestiti z besedo antiavtoritarizem.
