Kot so danes pojasnili, je sodišče nedvomno ugotovilo, da je Hrastov storil vojni zločin, ker je umoril 13 razoroženih vojnih ujetnikov ter dva ranil. Poudarili so, da tega ni storil v nujni samoobrambi, kot je sam trdil med postopkom.
Predsednik sodnega sveta je tudi povedal, zakaj so Hrastovu izrekli nižjo zaporno kazen, kot jo predvideva zakon za tovrstno kaznivo dejanje - med 10 in 20 let zapora. Po oceni sodišča je bil Hrastov med izvajanjem kaznivega dejanja bistveno manj prišteven.
Poleg tega nikoli ni bil kaznovan in je bistveno prispeval k obrambi Hrvaške. Pri izreku nižje kazni so tudi upoštevali, da ima njegova soproga zdravstvene težave ter da je oče mladoletnega otroka.
Gre za enega najdaljših postopkov na hrvaških sodiščih, ki traja že več kot 20 let. Hrastova je trikrat oprostilo karlovško sodišče, vrhovno pa ga je pred današnjim sojenjem dvakrat obsodilo kot vojnega zločinca.
Vrhovno sodišče ga je pred leti poslalo na sedemletno zaporno kazen v zapor v Lepoglavo. Zaradi proceduralnih razlogov, češ da razsodba ni bila javno objavljena, preden so ga poslali na prestajanje kazni, jo je ustavno sodišče razveljavilo in Hrastova so konec leta 2010 izpustili iz zapora.
Če bo današnja razsodba pravnomočna, bo Hrastov v zaporu prestal manj kot dve leti, ker bodo upoštevali čas, ki ga je prestal v priporu.
Karlovško sodišče je Hrastova trikrat oprostilo, ker je ocenilo, da je šlo za samoobrambo osebe, ki je bila zaslužna za obrambo mesta med najhujšimi napadi sovražnikov.
Večina prebivalcev Karlovca ima Hrastova za heroja in ne zločinca, ker je srbske vojake umoril, ko so potekali najhujši srbski napadi na mesto jeseni 1991.