Po 45 dneh nepričakovanih zapletov in filmskih preobratov v pogajanjih o oblikovanju parlamentarne večine in bodočem mandatarju so lastniki ključev celotnega pogajalskega procesa iz stranke Most neodvisnih list sprejeli predlog partnerjev iz desne Domoljubne koalicije o Oreškoviću kot mandatarju, ne da bi ga sploh spoznali ali se pogovarjali z njim o nujno potrebnih reformah, s katerimi so v preteklih tednih izsiljevali potencialne politične zaveznike.
Večina članov nacionalnega sveta stranke in poslancev Mosta kot tudi večina hrvaških državljanov, ki ne spremljajo poslovnih novic, niso nikoli slišali za Hrvata iz Kanade Oreškovića, ki sicer velja za mednarodno uspešnega finančnika v farmacevtskih multinacionalkah. Kot je povedal Karamarko, so se v sredo v Mostu odločili za Oreškovića na podlagi njegovega bogatega poslovnega življenjepisa.
Gre za eksperiment z negotovim izidom, ker je premierski položaj ponujen osebi, ki je le kratek čas živela na Hrvaškem in ni seznanjena z vsemi njenimi družbenimi in političnimi značilnostmi. To sicer ni nujno slabo, a je lahko pomanjkljivost, ker bo odvisen od svetovalcev in tistih, ki so ga pripeljali na položaj.
V HDZ so 49-letnemu Oreškoviću pred meseci menda namenili resor finančnega ministrstva, a so ga po zgolj relativni zmagi na parlamentarnih volitvah 8. novembra uvedli v igro v zadnjih minutah podaljška, ki ga je določila predsednica države Kolinda Grabar-Kitarović, preden bi razpisala predčasne parlamentarne volitve.
Hrvaška nujno potrebuje reforme, ki bodo predvsem zagotovile trajnostno krepitev gospodarstva kot tudi krčenje prekomernega primanjkljaja in javnega doga. Na tej poti bodo zagotovo koristne Oreškovićeve izkušnje iz korporativnega sektorja, v katerem je tudi jasno določena razvrstitev po položajih, funkcijah in pomembnosti.
Nekateri hrvaški komentatorji v Oreškoviću vidijo "hrvaškega Maria Montija", ki je kot italijanski premier v dveh letih finančno stabiliziral Italijo in preprečil grški ali portugalski scenarij. Državljani pričakujejo spremembe, ne pa tudi posegov v pridobljene socialne pravice.
V hrvaški vladi, ki jo namerava sestaviti Orešković, pa bo dejanska politična moč v rokah predsednikov HDZ in Mosta Tomislava Karamarka in Boža Petrova, ki bosta nadzirala sabor, v katerem bodo odločali o zakonskih predlogih vlade in nenazadnje tudi o usodi prihodnjega premierja.
Neuradno naj bi Karamarko prevzel položaj namestnika premierja, kar mu tudi odpira prostor, da lahko nekega dne vendarle postane tudi premier. Petrov naj bi se zadovoljil s položajem podpredsednika vlade.
Orešković ne bo mogel sestaviti vlade brez dogovora s Karamarkom in Petrovom, ki sta napovedala, da bosta izbirala strokovnjake. Neuradno nameravajo skrčiti število ministrstev z dosedanjih 20 za vsaj pet. Most je v pogajanjih omenjal, da imajo strokovne ljudi za osem ministrstev, kar lahko pomeni, da bi večjemu partnerju HDZ, ki ima v Domoljubni koaliciji še sedem manjših strank, ostalo manj kot polovica predvidenih ministrstev.
Medtem križem rok ne sedijo niti v levosredinski koaliciji Hrvaška raste, ki je še v šoku zaradi torkovega Mostovega hitrega teka v objem HDZ. Napovedali so svojega kandidata za predsednika sabora na ponedeljkovi konstitutivni seji parlamenta. Upajo, da bodo nezadovoljni poslanci Mosta, ki so bili proti zavezništvu s HDZ, morda v ponedeljek podprli nov mandat dosedanjega predsednika sabora Josipa Leka. Potem pa bo na vrsti zaupnica novemu mandatarju.
Večernji list danes navaja izjave članov Mosta, ki so dejali, da se je Petrov zlomil v ponedeljek, ko je levosredinska koalicija že sprejela vse njihove pogoje za oblikovanje skupne prihodnje vlade. Takrat je dejal, da ne more iti s "partijo", ker bi ga napadli "vas" ter družina, na katero je posebej vplivala katoliška cerkev, poroča časnik.
Na koncu je odločila ideološka povezanost večine poslancev Mosta z desno koalicijo, čeprav je Petrov ves čas trdil, da svetovnonazorske razlike pri sestavi nove vlade niso pomembne.