Hrvaški obveščevalci naj bi opozarjali, da zaradi krize v Agrokorju Hrvaški grozijo tožbe

Visoko tveganje predstavlja dejstvo, da vse države, v katerih koncern posluje, niso pripoznale hrvaškega zakona o izredni upravi v sistemsko pomembnih podjetjih, t.i. lex Agrokor, je poročala N1, ki je podrobnosti varnostne analize dobila preko svojih virov.

Hrvaške varnostne službe so po poročanju televizije ocenile, da obstaja "pomembno tveganje in nevarnost velikega števila domačih in mednarodnih tožb", zaradi katerih koncernu grozijo izgube. Opozorili so tudi na projekcijo tveganj, ki bi lahko pomenila izgubo delovnih mest v Agrokorju. Zaradi 40.000 zaposlenih v koncernu imajo izgubo delovnih mest za resno tveganje pri oceni varnostnega stanja v državi.

SOA je v svojem poročilu še zapisala, da so stanje v Agrokorju začeli bolj intenzivno spremljati aprila. Ob tem so v N1 spomnili, da se je to zgodilo neposredno po razpadu vladne koalicije HDZ in Mosta neodvisnih list ter po objavi informacije o tajnem srečanju takratnega šefa Agrokorja Ivice Todorića s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in njegovimi najbližjimi sodelavci iz takratne vladne koalicije. Srečanje je bilo 5. marca na sedežu hrvaške vlade.

Hrvaški obveščevalci so preverili tudi navedbe, da kriza v Agrokorju ogroža Hrvaško kot državo, v kateri poteka medijska hibridna vojna. Kot so ugotovili, ni elementov za trditve, da bi na Hrvaškem potekala tovrstna vojna, so še povedali na N1.

O poročilu SOA je včeraj razpravljal saborski odbor za notranjo politiko in nacionalno varnost. Predsednik odbora Ranko Ostojić (SDP) je po seji novinarjem povedal, da so člani odbora med razpravo soglašali, da je poročilo obveščevalcev podrobno in kakovostno, a niso sprejeli nobenega izmed treh predloženih sklepov o sprejetju analize.

Ostojić novinarjem ni želel podati več podrobnosti o poročilu, a je omenil, da se je pokazalo za opravičeno, da je odbor zahteval analizo SOA, predvsem glede na ogrožena delovna mesta in morebitno ogrožanje državnih gospodarskih interesov ter prav tako zaradi morebitnih posledic na državni proračun in vpliv tujih bank.

Povedal je, da je bil namen seje, da bi državni vrh sprejel ukrepe za odstranitev morebitnih posledic, ker je treba ukrepati preventivno. Lex Agrokor ne bo zadostoval, je še dejal Ostojić.