Operacijo so sprožili na Madžarskem, v njej pa je sodelovalo zasebno britansko podjetje za zbiranje poslovnih podatkov, znano po zaposlovanju upokojenih pripadnikov britanske obveščevalne službe MI6. Britanci so najeli podjetje v Sloveniji, ki je najelo detektivsko podjetje v Osijeku. Pri tem tretjem koraku so operacijo razkrile hrvaške obveščevalne službe, navaja zagrebški časnik.
Pojasnjuje, da so Madžari in njihovi sodelavci želeli pridobiti čim več informacij, tudi zasebne narave, o petih osebah, ki so jih imeli za ključne pri arbitraži, ki jo je hrvaška vlada sprožila proti madžarski energetski družbi Mol zaradi upravljavskih pravic v hrvaški naftni družbi Ina. S tajno pridobljenimi informacijami so domnevno nameravali izsiljevati hrvaško stran med pogajanji o Ini.
Navedbe o umazanih igrah in poskusih diskreditiranja sta potrdili Pusićeva ter prejšnji minister za gospodarstvo in strankarski kolega zunanje ministrice Ivan Vrdoljak, ki je vodil pogajanja z Molom. Tarče so bili tudi svetovalec hrvaške vlade v primeru Ina-Mol Jasminko Umičević ter člana uprave Ine Ivan Krešić in Davor Meyer, ki zgodbe niso želeli komentirati.
Krešić in Meyer sta tudi pomembni priči na sojenju bivšem hrvaškem premierju Ivu Sanaderju zaradi domnevne podkupnine, s katero je Mol leta 2009 prevzel upravljavske pravice v Ini, kar hrvaška vlada poskuša izničiti na arbitražnem postopku, ki ga je sprožila v Ženevi. Madžarska je odgovorila z arbitražnim sporom proti Hrvaški v ZDA.
Madžarski naročniki so se, kot navaja časnik, zanimali tudi za zdravstveno stanje kronske priče na sojenju Sanaderju, reškega podjetnika Roberta Ježića.
Slovensko podjetje naj bi izvajalo slovenski del operacije madžarskih naročnikov, ki naj bi se zanimali tudi za Branka Žibreta, regionalnega direktorja za vzhodno Evropo svetovalnega podjetja A.T. Kerney. V tem podjetju naj bi izdelali študijo o poslovanju Ine, s svojim nasveti pa so sodelovali pri ustvarjanju strategije hrvaških pogajalcev v sporu z Molom.
Študija o poslovanju Ine je eden ključnih hrvaških dokazov na arbitraži, med drugim vsebuje tudi strategijo pogajanj z Molom. Vrdoljak ni želel predstaviti študije niti članom Nadzornega odbora Ine, da ne bi končala v rokah Molovih pogajalcev.
Incident ne bo prispeval k vnovični vzpostavitvi zaupanja med Hrvaško in Madžarsko, za katero si prizadeva nova hrvaška vlada, ocenjuje Jutarnji list.
"Za Hrvaško je pomembno dejstvo, da je njen obveščevalni aparat drugič v istem letu, po primeru s Slovenijo, preprečil nezakonite manipulacije v arbitražnih sporih in na ta način zaščitil nacionalni interes," sklene časnik.
O primeru je konec prejšnjega meseca poročal tudi zagrebški tednik Nacional, ki navaja, da so hrvaškim obveščevalnim službam v tem primeru pomagale ZDA, ki ne želijo, da bi Madžarska prevzela nadzor nad vsemi energetskimi viri v regiji.
Omenja tudi, da je del operacije potekal preko nekega slovenskega detektivskega podjetja, ki je sodelovalo z Molovimi uradniki za varnostne posle.
Operacijo, vredno pol milijona evrov, naj bi sprožili konec leta 2014, o vsem so bili obveščeni visoki madžarski uradniki in madžarske obveščevalne službe. Hrvaški obveščevalci so operacijo preprečili, akterje pa pregnali s Hrvaške, je poročal Nacional.