Hrvaška vlada je več kot 150.000 državljanom odpisala dolgove

Hrvaški premier je dodal, da si s paketom zakonov, ki so jih predlagali prejšnji mesec, prizadevajo, da bi odpisali del dolgov za 326.000 hrvaških državljanov, ki so imeli 31. maja letos blokirane račune.

Povedal je, da je državna finančna agencija (Fina) v soboto začela odpisovati terjatve do državljanov v skladu z zakonom, ne da bi državljani osebno vložili zahtevo za odpis dolgov.

"Fina je začela z uveljavitvijo zakona in je uspešno izvedla prvi ukrep, kar pomeni, da so odpisani dolgovi za 150.474 državljanov, ki so imeli dolg do države in z državo povezanimi osebami v znesku do 10.000 kun plus obresti," je povedal Plenković.

Vrednost tako odpisanih terjatev do državljanov je znašala več kot 1,3 milijarde kun (175 milijonov evrov), je izpostavil. Dodal je, da po uveljavitvi prvih zakonskih ukrepov 6248 hrvaških državljanov nima več blokiranih računov.

Pričakuje, da bodo tudi enote lokalne samouprave in tudi ostali upniki, kot so operaterji mobilne telefonije, sledili zgledu države in odpisali del dolgov državljanom z blokiranimi računi. Pri tem jim bo država kot davčno olajšavo priznala odpis dolgov v višini do 10.000 kun. Za dolgove v višini nad 10.000 kun je z zakonom predvideno obročno odplačevanje.

Plenković je napovedal, da bodo v začetku avgusta uveljavili tudi zakon, ki bo omejil izvajanje izvršb nad denarnimi sredstvi za fizične osebe, ki imajo blokirane račune več kot tri leta. Pričakuje, da bodo s tem zakonom zajeli približno 70.000 državljanov, ki imajo za približno 32 milijard kun (4,1 milijarde evrov) dolgov.

V paketu zakonov je tudi hitrejši in enostavnejši postopek osebnega stečaja, ki se nanaša na približno 88.000 državljanov z do 20.000 kun (2700 evrov) dolga in več kot tri leta blokiranimi računi.

Hrvaški državljani z blokiranimi računi so imeli konec marca za več kot 42 milijard kun (5,7 milijarde evra) dolgov. Od tega je večina, 97 odstotkov, obveznosti starejših od leta dni. Takšnih obveznosti ima približno 80 odstotkov državljanov z blokiranimi računi, je navedla hrvaška vlada, ko je junija predlagala paket zakonov za pomoč prebivalcem z blokiranimi računi.

Iz hrvaškega združenja blokiranih državljanov Blokirani so včeraj na svoji Facebook strani znova objavili svoje kritike, ki so jih imeli aprila, ko je bil paket zakonov prvič predstavljen na vladi. Pričakovali so, da jih bo država zaščitila in ustavila oderuštvo, a ocenjujejo, da bodo sprejeti zakoni "povzročili novi val finančnega in državnega nasilja".

Ko gre za uveljavljene ukrepe, ki jih je predstavil Plenković, menijo, da ne bo nobene pozitivne posledice, glede na to, da so "zamudne obresti oblikovali na podlagi neobstoječih prihodkov". "Terjatve 'bodočih' prihodkov so neustavne in tako tudi protipravne. Zakonom je treba preprečiti takšne terjatve", so zapisali.

Medtem je Fina včeraj objavila, da so bili konec junija letos blokirani računi 323.758 državljanov, ki so imeli 43,81 milijard kun (5,9 milijard evrov) dolgov. Obresti so znašale še približno 22 milijard kun (tri milijarde evrov).

Glede na podatke Fine so s prvimi ukrepi vlade na podlagi novega zakona znižali število blokiranih državljanov za dva odstotka, za približno dva odstotka pa je znižan tudi znesek celotnega dolga blokiranih.