Hrvaška SDP za preferenčni glas tudi na parlamentarnih volitvah

V SDP so napovedali, da bodo za svoj predlog poiskali soglasje največje opozicijske stranke HDZ. Če konsenza ne bo, bodo izkoristili večino, ki jo imajo v saboru in potrdili svoj predlog, s katerim bodo volivcem omogočili, da poleg stranke volijo tudi za posameznega kandidata s strankarske liste.

Kot so neuradno pojasnili, bodo predlagali, da bo kandidat na podlagi preferenčnega glasu vstopil v sabor, če bo stranka presegla petodstotni volilni prag, dobiti pa bo moral tudi več kot deset odstotkov glasov vseh volivcev, ki so podprli strankino listo.

V HDZ so dejali, da niso naklonjeni spremembam volilne zakonodaje v letu pred parlamentarnimi volitvami.

Večkrat so poudarili, da ne nasprotujejo preferenčnemu glasu, si pa prizadevajo za obsežnejše spremembe volilne zakonodaje, posebej pa za izvolitev večjega števila poslancev iz hrvaške diaspore glede na število hrvaških volivcev, ki živijo v drugih državah. Trenutno so v saboru trije poslanci Hrvatov iz tujine, ki tradicionalno podpirajo HDZ in nekatere desne hrvaške stranke.

Hrvaški predsednik Ivo Josipović je pred dnevi pisal predsedniku sabora Josipu Leku in od njega zahteval, naj se zavzema za konsenz parlamentarnih strank glede sprememb volilne zakonodaje. Tudi Josipović podpira čim prejšnje uvajanje preferenčnega glasu, ki ga predlaga v okviru svojega predloga sprememb zakonodaje.

Državljanska pobuda V imenu družine je napovedala, da bodo prihodnjo sredo Leku izročili več kot 380.000 podpisov državljanov, ki so jih zbrali za svojo referendumsko zahtevo po spremembah volilne zakonodaje.

Poleg "volitev poslancev z imenom in priimkom" brez omejitve števila glasov zahtevajo tudi znižanje volilnega praga s petih na tri odstotke ter prepoved predvolilnih koalicij.

Referendumska pobuda je znova odprla vprašanje, koliko podpisov je potrebnih za izvedbo referenduma - približno 370.000, kar je deset odstotkov volivcev na Hrvaškem, ali 450.000, kar je deset odstotkov hrvaških državljanov, vključno s tistimi iz diaspore.

Za veljavno referendumsko pobudo je po hrvaškem zakonu o referendumu potrebno zbrati deset odstotkov podpisov volilnih upravičencev iz Hrvaške.

Hrvaški minister za upravo Arsen Bauk je napovedal, da bodo odgovor na vprašanje o ustreznem številu podpisov poiskali na ustavnem sodišču.

Raziskave javnega mnenja so pokazale, da slabih 80 odstotkov Hrvatov podpira volitve poslancev s preferenčnim glasom.