Plenković je pojasnil, da ima Hrvaška že dve desetletji nizko stopnjo inflacije in stabilen tečaj kune ter "zelo dobre rezultate", ko gre za proračunsko konsolidacijo. Po njegovem mnenju je treba še izpolniti kriterij znižanja javnega dolga, ki se je konec lanskega leta skrčil na 78 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Pričakuje, da bodi javni dolg znižali na 65 odstotkov BDO do leta 2021.
Izpostavil je, da v strategiji podrobno analizirajo ekonomske koristi in stroške uvedbe evra. Ocenil je, da bo Hrvaška imela od tega pomembne in trajne koristi, medtem ko bodo stroški nizki, večinoma enkratni. V strategiji pričakujejo, da bo ena izmed posledic uvedbe evra enkratno zvišanje povprečnih cen v trgovinah za 0,2 do 0,4 odstotka.
Med drugim je dejal, da bodo z uvedbo evra znižali tveganja za finančno in makroekonomsko stabilnost ter obrestne mere in transakcijske stroške.
Plenković je ocenil, da bo uvedba evra prispevala tudi k hitrejši gospodarski rasti in odpiranju novih delovnih mest ter h krepitvi investicij. Napovedal je, da bo izvajanje strategije spremljal novoimenovani nacionalni svet za uvedbo evra.
Zaveda se, da je treba vložiti veliko naporov, da bi javnost pripravili na ta korak. Hrvaška se je z vstopom v EU leta 2013 obvezala, da bo uvedla evro, a se je medtem v državi okrepilo tudi število evroskeptikov.
Podpredsednica hrvaške vlade in ministrica za gospodarstvo Martina Dalić je ob predstaviti strategije povedala, da Hrvaška v največji meri izpolnjuje vse kriterije nominalne konvergence, ki jih je omenil Plenković.
Ko gre za kriterije realne konvergence, kot sta dinamika in hitrost približevanja povprečnega dohodka na Hrvaškem tovrstnem povprečju v EU, pa je Hrvaška na približni ravni, kot so bile tudi ostale članice, ko so sprožile postopek za uvedbo evra, je dodala.
Hrvaška vlada nima določenega datuma za uvedbo evra, a Dalićeva pričakuje, da se bo to zgodilo v obdobju petih do sedmih letih.
Kuno so na Hrvaškem uvedli 30. maja 1994, ko so nadomestili hrvaški dinar kot začasno valuto, s katero je Hrvaška konec leta 1991 potrdila svojo monetarno suverenost. Pri uvajanju kune so bili tudi številni pomisleki v javnosti, saj so valuto s tem imenom uporabljali samo v času ustaškega režima Neodvisne države Hrvaške (NDH) med drugo svetovno vojno.