"Grki so svobodni, da izberejo svojo usodo, obenem pa so prejeli določene obveznosti. Vse to je seveda treba spoštovati," je na vprašanje o morebitni zmagi stranke Siriza na volitvah 25. januarja dejal Hollande. "Kar pa se tiče obstanka Grčije v evroobmočju, o tem odloča Grčija," je še dodal po poročanju francoske tiskovne agencije AFP.
V nedeljo je precej prahu dvignilo poročanje nemškega Der Spiegla, da naj bi bila nemška kanclerka Angela Merkel pripravljena sprejeti izstop Grčije in evroobmočja, če bi po volitvah na oblast prišla Siriza. Ta nasprotuje reformam in varčevalnim ukrepom, na katere so pristale Atene v zameno za finančno pomoč.
Po pisanju tednika je za Berlin izstop Grčije "praktično neizogiben", če bo po volitvah vlado vodil prvi mož Sirize Aleksis Cipras, ki bi lahko zapustil pot varčevanja in ustavil vračanje dolgov države.
V nedeljo so v Berlinu sicer nakazali, da verjamejo, da bodo Atene izpolnile svoje obveznosti. "Grčija je v preteklosti izpolnila svoje obveznosti. Zvezna vlada predvideva, da bo Grčija izpolnjevala svoje obveznosti še naprej," je po poročanju bruseljskega EUobserverja dejal tiskovni predstavnik vlade Georg Streiter.
Gospodarski minister Sigmar Gabriel pa je dejal celo, da je "cilj nemške vlade, Evropske unije in celo vlade v Atenah, da Grčija ostane v evroobmočju". "Ni bilo in ni nasprotnih načrtov," je dejal za Hannoversche Allgemeine Zeitung, ki ga povzema Euobserver. Dodal je sicer, da Berlin pričakuje, da bodo Atene vztrajale pri svojem reformnem programu.
Cipras je sicer v nedeljo celotno razpravo, ki se je vnela glede morebitnega izstopa Grčije iz območja evra, označil za strašenje volivcev, ki da se ga poslužujejo premier Antonis Samaras in njegovi ljudje iz ozadja. A to jim ne bo uspelo, je dejal po poročanju nemške tiskovne agencije dpa.
Kot je napovedal, bi se njegova vlada trdo pogajala s posojilodajalci za ublažitev varčevalnih ukrepov in reze v dolg države.
Najnovejša anketa pred volitvami je pokazala, da bi Sirizo volilo nekaj več kot 30 odstotkov volivcev, medtem ko bi Samarasovi Novi demokraciji svoj glas namenilo nekaj več kot 27 odstotkov volivcev. Anketa, ki jo je objavil časnik Elefteros Tipos, je še pokazala, da 74 odstotkov Grkov meni, da bi Grčija morala ostati v območju evra, povzema italijanska tiskovna agencija Ansa.