Hillary Clinton: Putin ima tanko kožo in ne prenese kritike in razprave

Clintonova je bila na primer glede Sirije bolj na strani največjega republikanskega kritika Obame republikanskega senatorja Johna McCaina. Zavzemala se je za urjenje in oborožitev upornikov proti režimu predsednika Bašarja Asada, vendar je njen argument pogorel, ker se je Obama odločil, da ne bo ponavljal zgodovine. ZDA so v času hladne vojne oboroževale Afganistance proti Sovjetski zvezi, orožje pa je končalo v rokah teroristov in islamskih skrajnežev.

Nekdanja prva dama ZDA ponovno priznava, da jo je njen glas za vojno v Iraku leta 2002 v senatu stal zmage na predsedniških volitvah. Pravi sicer, da se je odločila na osnovi informacij, ki so bile na voljo in pri tem ni bila sama, kljub temu pa pribije, da je bila odločitev napačna, kar naj bi spoznala, ko je pisala sožalna pisma družinam padlim vojakom iz države New York, ki jo je zastopala v zveznem senatu.

Obama leta 2002 ni bil v zveznem senatu, niti ni razmišljal o predsedniški kandidaturi in si je lahko privoščil kritiko vojne. Leta 2002 je v ozračju vsesplošne vojne ihte tudi med levimi intelektualci in mediji nasprotovanje vojni veljalo kot smrtni strel predsedniškim ambicijam.

Clintonova v knjigi opisuje tudi stališče do Kube in pravi, da se je zavzemala za konec embarga oziroma sankcij. Spoznala je, da so povsem neučinkovite oziroma celo utrjujejo komunistično režim bratov Fidela in Raula Castra. S tem naj bi se strinjal tudi Obama, ki pa je doslej le nekoliko olajšal potovanja kubanskim izseljencem nazaj v domovino in dovolil, da domačim pošljejo nekaj več denarja.

Morda dovolj jasen namig, da se bo leta 2016 le odločila za predsedniško kandidaturo, je njeno poudarjanje zavzemanja za usodo Alana Grossa, ki so ga Kubanci leta 2009 zaprli kot vohuna. Clintonova trdi, da gre za človeka, ki je skušal majhni judovski skupnosti olajšati stike s svetom, kubanske oblasti pa so ga z obsodbo zaradi vohunjenja in podpore opoziciji poslali v zapor za 15 let.

Clintonova piše, da so Kubanci pripravljeni izpustiti Grossa za pet kubanskih vohunov zaprtih v ZDA, vendar tega v Washingtonu niso sprejeli in Gross ostaja v kubanskem zaporu. Za razliko od vojaka Bowa Berghdala, ki ga je Obama dobil v zameno za peterico visokih talibanskih uradnikov iz taborišča Guantanamo na Kubi.

Berghdala so talibani ujeli leta 2009 in Clintonova v knjigi omenja, da je Obama na vsakih pogajanjih o Guantanamu zahteval Berghdala nazaj. Zamenjava je v ZDA sprožila vihar kritik, ker so bili izpuščeni ljudje, ki se bodo vrnili na bojišče, Berghdal pa je osumljen dezerterstva, ker je pred ugrabitvijo zapustil svojo enoto.

Clintonova je v četrtek v Denverju delala reklamo za svojo knjigo in bila precej zadržana pri komentarjih okrog Berghdala. Obame ni niti pohvalila niti kritizirala. Povedala je, da je tradicija skrbi za usodo državljanov in vojakov plemenita. To je ena od teh težkih odločitev s čimer je poimenovala svojo knjigo. Po eni strani nočeš poslati nevarnih ljudi nazaj na bojišče, po drugi strani pa nočeš, da ameriški vojak umre v ujetništvu.

Omenila je Izrael, ki je leta 2011 zamenjal 1000 Palestincev za enega vojaka. Ugibala, da je lahko Berghdal pomemben vir informacij o talibanih, razume pa tudi izraze obžalovanja zaradi zamenjave in meni, da bo potrebno še nekaj časa, da se zgodba odvije.

Knjiga omenja tudi teroristični napad na konzulat v Bengaziju 11. septembra 2012, ki ga republikanci vzdržujejo kot orožje proti njeni morebitni predsedniški kandidaturi. Clintonova pravi, da okoliščine napada verjetno ne bodo nikoli povsem pojasnjene, s čimer pa je le prilila olja na požar in zagotovila, da bo Bengazi tlel vse do naslednjih predsedniških volitev 2016.

V knjigi je tudi ocena predsednika Rusije Vladimirja Putina kot človeka s tanko kožo, ki ne prenese kritike in razprave. Clintonova zavrača mnenja, da je Putinov apetit po ozemlju sosednjih držav posledica širitve zveze Nato in je prepričana, da so evropske države za članstvo hvaležne. Prepričana je, da morajo vrata za širitev Nata ostati odprta. Putinov apetit bo velik tudi brez tega.

Glede odnosov z Rusijo Clintonova šaljivo priznava polomijo s prevodom besede "reset" oziroma ponovni zagon v Ruščino. Ko je kolegu Sergeju Lavrovu predala simbolični rdeči gumb za ponovni zagon odnosov, jo je ruski zunanji minister opomnil, da je prevod na gumbu napačen. "To ni bil najboljši trenutek za ameriške jezikoslovne veščine," piše Clintonova.

V knjigi je tudi pohvala Obame zaradi odločitve za napad na posestvo Osame bin Ladna v Pakistanu maja 2011. Kot pravi, je bila takrat najbolj ponosna, da je lahko ob strani Obame.

Razpravo o knjigi bodo v prihodnjih dneh dopolnjevali dokumenti iz časov predsednikovanja njenega moža Billa Clintona. Nacionalni arhivi so včeraj poslali v objavo 2000 dokumentov, ki zadevajo razprave o politiki do homoseksualcev v vojski, nominacije dveh vrhovnih sodnikov in predsedniške kampanje Ala Gora leta 2000.