Janša o slovenskem spopadu vrednot: Stožiški »Viva comunismo« proti domoljubju

Objavljamo poročilo SDS:

V petek, 31. januarja, je v nabito polni baročni dvorani radovljiške graščine potekala predstavitev Bele knjige slovenske osamosvojitve. Kljub slabemu vremenu je predstavitev zopet pritegnila ogromno ljudi. O zborniku so zbranim spregovorili Janez Janša, Tone Krkovič in Lojze Peterle.

Uvodoma sta zbrane pozdravila radovljiški župan Ciril Globočnik in predsednik Združenja VSO Aleš Hojs. Z lepo slovensko pesmijo pa so zbrane navdušili mlade pevke in pevci mladinskega pevskega zbora Na_vdih.

Janez Janša je najprej spregovoril o tem, zakaj je obdobje osamosvojitve najpomembnejše obdobje slovenske zgodovine in zakaj je pogovor o tem obdobju pomemben tudi za sedanjost. »Razorožitev TO na prvi pogled nima nič skupnega z današnjim dnem,« je dejal Janša in dodal, da je za »razumevanje kaj se je zgodilo s TO, treba poseči nazaj«. Poudaril je, da trditev, »da smo bili vsi enotni, drži za slovenski narod, ne drži pa za takratno slovensko politiko.«

Janša je zbrane spomnil, da bo letos 8. maja minilo 25 let od Majniške deklaracije, v kateri je pisalo, da želimo živeti v svoji državi. Za to deklaracijo je stalo veliko demokratičnih strank in Demos je šel na volitve s tem programom. Na drugi strani je bila Temeljna listina, kjer je bila cilj federacija. Vseeno je zmagala ideja samostojne Slovenije, kar pa so njeni nasprotniki želeli preprečiti. Razorožitev teritorialne obrambe je bila tako največji akt tega dejanja oz. nasprotovanja. "Čas razorožitev teritorialne obrambe je bil precizno izbran,« je poudaril Janša, saj se je to dogajalo takrat, ko je nova vlada prevzemala oblast. Janša je tudi povedal, da so bili o dogajanju obveščeni s strani lokalnih oblasti oz. predsednikov občin, vendar pa je JLA uspela v dveh dneh odpeljati večino orožja.

Pred tem dejanjem je imela Slovenija 76.000 rezervistov in 100.000 kosov orožja, ki je bilo plačano iz žepov slovenskih ljudi. »Večino orožja je odpeljala JLA, uprlo se je le 14 slovenskih občin,« je povedal Janša in dodal, da se je nato stežka v slabem letu dni nadomestili slabo tretjino tega orožja.

Povedal je tudi, da je bilo v nadaljevanju veliko trenutkov, ko je bilo vse na kocki, ko se je pomembne zakone in obrambni proračun sprejemalo z nekaj glasovi Demosove večine. V zborniku je predstavljeno tudi, kako je takratno predosamosvojitveno dogajanje odmevalo v medijih, kjer je bilo mogoče prebrati veliko člankov, katerih avtorji so nasprotovali slovenski osamosvojitvi. »V časopisnih arhivih je na stotine takih zapisov, ki so se v rekordnem času pozabili,« je opomnil Janša. Povedal je tudi, da so bili vsi takratni nasprotniki osamosvojitve kasneje bogato nagrajeni. Postali so ministri, ambasadorji, dva celo predsednika državnega zbora. Janša je tudi spregovoril o tem, da je dejansko latentno vojno stanje trajalo od 16. maja 1990 do 26. oktobra 1991, ko je Slovenijo zapustil zadnji vojak JLA. Povedal je še, da je trenutno v urejanju nadaljevanje Bele knjige slovenske osamosvojitve, kjer bodo objavljeni dokumenti, ki zajemajo obdobje od 7. maja 1991 do 10. julija 1991. Janša je še opozoril na nekatere šokantne številke, ki so jih sešteli med urejanjem omenjenega zbornika. Gre za primerjavo 10-dnevne vojne za slovensko samostojnost in 4-letne vojne v drugi svetovni vojni. Janša je povedal, da so v vseh partizanskih akcijah partizanske enote ujele manj nasprotnikovih vojakov, kot v vojni za slovensko osamosvojitvijo. Povedal je tudi, da je TO samo po sedmih dneh vojne narasla za 10x.
Janša je spomnil tudi na akcijo, ki se je zgodila 28.6.1991 in v kateri je vod, ki se takrat imenoval razvoja enota, pod vodstvom Toneta Krkoviča, v bliskoviti akciji zavzel veliko skladišče JLA v Brezovici pri Borovnici, kjer je zajel več orožja, kot vse partizanske enote v 4 letih. »Naš namen takrat ni bil ubiti nasprotnika, ampak zgolj onesposobiti,« je še poudaril Janša in dodal, da bo prihajajoča knjiga zagotovo zanimivo in razburljivo branje. Janša je zbrane tudi povabil k podpisu za razpis referenduma o Zakonu o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva, saj je bilo pred dvema dnevoma uzakonjeno, da se arhivi zaprejo v delu, ki zadeva UDBO oz. njihove osebne podatke.

Ob koncu je spregovoril o tem, da vrednote slovenske osamosvojitve niso ne leve, ne desne, ampak so slovenske. Opozoril je še, da danes poteka spopad vrednot. Na simbolni ravni se to vidi na primeru dveh prireditev, ki sta potekali v letu 2013. Ena je bila v Stožicah, na kateri je bil celoten politični vrh in kjer je bilo glavno sporočilo »e viva comunisma« in »Evropa je banda lopovov«. Druga prireditev je bil festival domoljubnih pesmi, ki jo je organiziral Tone Krkovič, kjer se je poudarjalo domoljubje in skupne vrednote.

Zbranim je spregovoril tudi Tone Krkovič, ki je na vprašanje o tem, kaj ju je združilo z Janezom Janšo, odgovoril, da je bil to skupni sovražnik. »Za mnoge je bila osamosvojitev razočaranje in še danes se s tem niso sprijaznili,« je dejal Krkovič. Tudi on je poudaril, da  vojna za Slovenijo še zdaleč ni potekala samo 10 dni. Spregovoril je tudi o sramotnem ukazu za razorožitev, ki sta ga podpisala general Hočevar in general Ožbolt.

Tudi prvi predsednik slovenske vlade Lojze Peterle je spregovoril o velikem pomenu resnice o času osamosvajanja. »Problem ostaja kontinuiteta, ki zadeve razlaga kot logično nadaljevanje dogajanja v 40-ih letih prejšnjega stoletja, kar je sprevržen pogled na to, kar smo doživeli,« je poudaril Peterle in dodal, da so »propadle tri Jugoslavije, a je v Sloveniji ostal največji duh ter največ zavajanja.« In prav ta duh, ki ostaja, nam onemogoča, da bi šli naprej. Izrazil je tudi veselje, da je imel takrat v ekipi ljudi, ki so vedeli zakaj se gre. »Ko boste brali to knjigo, boste presenečeni, saj so nam slikali lepšo zgodbo,« je dejal Peterle. Spregovoril je še o aktualnem dogajanju v Sloveniji, o tem, da je vlada Alenke Bratušek v zadnjem letu zmogla samo dve večje zadolžitvi, nima pa nikakršnih rešitev za gospodarstvo. Opozoril je, da gre Slovenija v dve napačni smeri: nazaj in navzdol. »Ni druge in boljše podlage za rešitev, kakor so vrednote slovenske osamosvojitve, saj so to vrednote za vse,« je ob koncu dejal Peterle.