Demokratska stranka se je zelo zgodaj zgrnila okrog Clintonove in jo zaščitila z omejitvijo števila televizijskih soočenj z demokratskimi protikandidati, kar kritiki v vrstah stranke označujejo kot nedemokratično kronanje.
Preiskave ravnanja z elektronsko pošto v času vodenja State Departmenta so ozračje nepremagljivosti okrog Clintonove načeli, iz ozadja pa se je začel prebijati socialist Bernard Sanders, ki s svojim sporočilom večje družbene enakosti polni dvorane in trge svojih zborovanj.
Anketa v začetku septembra je pokazala, da ima Clintonova le še podporo 37 odstotkov demokratskih volivcev, Sanders 27 odstotkov, Biden pa 20 odstotkov.
V normalnih razmerah, brez uvodnega ozračja neizogibnosti okrog Clintonove, bi bila že to zanesljiva in neulovljiva prednost. Vendar so ankete pred škandalom elektronske pošte Clintonovi dajale podporo precej nad 50 odstotki in padec se je zdel velik.
Tokratna anketa pa ji daje za pet odstotkov višjo podporo (42 odstotkov demokratskih volivcev) kot tista v začetku meseca, Sandersu tri odstotke manj oziroma 22 odstotkov, Bidnu pa 20 odstotkov.
Nekdanjega guvernerja Martina O'Malleyja podpira le odstotek demokratov, nekdanji senator iz Virginije Jim Webb pa ne dosega niti tega minimalnega praga zaznave.
Tisti, ki trenutno podpirajo Bidna, ki se za kandidaturo ali proti njej še sploh ni odločil, so večinoma tradicionalni bolj sredinski demokratski volivci, saj anketa CNN ugotavlja, da bi se prednost Clintonove pred Sandersom povečala za 11 odstotkov, če se Biden za kandidaturo ne bo odločil.
Clintonova bi v tem primeru pobrala 15 odstotkov več podpore, Sanders pa štiri odstotke. Odstotek več bi dobil tudi O'Malley.
Anketa CNN je bila izvedena na nacionalni ravni in tako kot vse dosedanje leto dni pred volitvami in pred začetkom strankarskih volitev ne pove veliko. Demokrati bodo najprej izbirali v Iowi in New Hampshiru, kjer je Sanders povsem blizu Clintonovi ali občasno celo vodi v anketah.
Izidi v teh dveh državah potem vplivajo na naslednje, čeprav ne bodo odločilni. Clintonova ne bo šla nikamor, četudi tesno izgubi v obeh uvodnih državah, saj ima od vseh kandidatov najbolje organizirane kampanje po vseh zveznih državah in največ denarja.
V njeno vztrajnost se je lahko leta 2008 prepričal Barack Obama, saj se je vdala tik preden bi vztrajanje v kampanji razbilo stranko in omogočilo zmago republikanci Johnu McCainu.