Prvi mož zavezništva Mark Rutte je medtem trenuten položaj zavezništva kljub zmanjšanju ameriškega prispevka ocenil kot dober.

"Mnoge države izpolnjujejo zaveze, nekatere pa morajo storiti več, in glede tega bomo odkriti, tako v zasebnih pogovorih kot v javnosti. Menim, da je to pomembno - da so prijatelji odkriti do prijateljev," je ob prihodu na zasedanje, zadnje pred julijskim vrhom zavezništva v Ankari, povedal Hegseth.

Med tistimi članicami Nata, ki niso dosegle cilja dveh odstotkov BDP za obrambo, je Rutte v sredo omenil tudi Slovenijo, a se je ta, kot je dejal, zavezala, da ta prag preseže letos.

Slovenski obrambni minister Valentin Hajdinjak je ob prihodu v Bruselj dejal, da želi biti Slovenija kredibilna partnerica v zvezi Nato, ki bo spoštovala in izvajala svoje zaveze. Konkreten načrt za zvišanje obrambnih izdatkov pa bodo pripravili do julijskega vrha Nata v Ankari, je zagotovil.

Washington je medtem maja zaveznice obvestil, da bodo ZDA omejile svoj vojaški prispevek Natu, saj od evropskih držav pričakujejo, da bodo prevzele večjo odgovornost za lastno obrambo.

Rutte je v sredo zagotovil, da se ZDA s tem ne umikajo od zaveznic, že prej pa je trdil, da umik več tisoč ameriških vojakov iz Evrope ne bo škodil evropski obrambi. Tudi ob današnjem prihodu na zasedanje je poskušal razbliniti zaskrbljenost glede tega, poročajo tuje tiskovne agencije.

"Res smo v dobrem položaju," je zatrdil in dodal, da članice Nata delajo na tem, da bi nadomestile ameriško zmanjšanje prispevka zavezništvu. "Nekaj tega je že narejenega, nekaj pa je v teku. Delamo na tem," je povedal.

Ponovil je še, da ZDA kljub zmanjšanju prispevka, ki po njegovih besedah že poteka, ostajajo zavezane kolektivni obrambi. "Če izbruhne vojna, bodo vsi zavezniki, vključno z ZDA, seveda storili vse, kar je v njihovi moči," je dejal.