V skupni izjavi so udeleženci potrdili skupen interes za krepitev evropske varnosti, obrambne pripravljenosti in regionalnega sodelovanja.

Kot je na novinarski konferenci po dvodnevnem zasedanju CEDC in držav Zahodnega Balkana na Brdu pri Kranju povedal Hajdinjak, je vodilo slovenskega predsedovanja pobudi "od politike k praksi, gradnja močnejše Srednje Evrope". V središču je vprašanje, kaj lahko države skupaj dejansko naredijo za močnejšo Evropo.

Vsebino razprav na zasedanju je povzel v treh ugotovitvah. "Prvič, Evropa mora hitreje krepiti svojo obrambno pripravljenost," je dejal, rekoč da je treba politična sporočila različnih pobud, tudi CEDC, čim hitreje pretvoriti v konkretne zmogljivosti in tako dopolnjevati zvezo Nato, ki sicer ostaja temelj kolektivne obrambe na stari celini.

Pod drugo točko je navedel soodvisnost oziroma skupnost varnosti Srednje Evrope in varnosti na Zahodnem Balkanu. "Stabilen in varen Zahodni Balkan je vsekakor v geostrateškem interesu tako Slovenije kot celotne Evrope, zato želimo naše partnerje čim bolje vključevati v konkretne oblike obrambnega sodelovanja," je pojasnil.

Kot dober primer sodelovanja je navedel projekt BMTF (Balkan Medical Task Force), v katerem sodeluje šest držav. "Če smo deset let gradili to zmogljivost, je zdaj čas, da pokažemo, da jo znamo tudi uporabiti," meni minister.

Tretja ugotovitev zasedanja glasi, da ima regionalno sodelovanje smisel samo, če daje konkretne rezultate. Kot je poudaril Hajdinjak, to med drugim velja za vojaško mobilnost, pri čemer pa ne gre le za vojsko, temveč tudi za ceste, železnice in sodelovanje različnih državnih institucij.

Glede Ukrajine pa so udeleženci sklenili, da je njena prihodnost neposredno povezana s prihodnostjo evropske varnosti. "Podpora Ukrajine mora ostati predvidljiva in usklajena," je dejal minister in dodal, da hkrati ostajajo zavezani prizadevanjem za pravičen in trajen mir.

Slovenija od začetka leta predseduje pobudi CEDC, ki združuje ministrstva za obrambo Avstrije, Hrvaške, Češke, Madžarske, Slovaške in Slovenije, medtem ko Poljska sodeluje kot opazovalka. Prihodnje leto predsedovanje prevzema Hrvaška.

Temeljni cilji pobude so prispevati h krepitvi regionalne varnosti v okviru EU in zveze Nato, z uveljavljanjem specifičnih regionalnih interesov držav članic. Pobuda je zavezana podpori vključevanja Zahodnega Balkana v EU.