Erdogan naj bi s predstavniki EU razpravljal o migrantski krizi na turško-grški meji po njegovi odločitvi, da migrantom odpre mejo z EU. O načrtovanem obisku je v petek zvečer poročala turška državna televizija TRT, ni pa pri tem opredelila, s kom naj bi se Erdogan sešel. Nemški dnevnik Die Welt, ki je navedel diplomatske vire v Bruslju, je poročal, da se je za obisk dogovoril predsednik Evropskega sveta Charles Michel med svojim nedavnim obiskom v Ankari.
Odprtje meja je sicer v Evropi sprožilo bojazen, da se bo ponovila begunska kriza iz leta 2015. V EU se vrstijo očitki Erdoganu, da migrante izkorišča za izsiljevanje. Z grško-turške meje v zadnjih dneh poročajo o spopadih med migranti in grškimi policisti.
Dogovor med EU in Turčijo iz leta 2016 predvideva, da bo EU Turčiji v zameno za zajezitev migracijskega toka v Evropo namenila šest milijard evrov pomoči za sirske begunce v Turčiji. Država že leta gosti že štiri milijone migrantov in beguncev, od tega jih je 3,6 milijona sirskih.
A kot je v petek ocenil grški premier Micotakis, je ta dogovor sodeč po zadnjih dogodkih "mrtev", za njegovo rušenje pa je okrivil Erdogana. Kot je za ameriško televizijo CNN dejal Micotakis, so turške oblasti povzročile trenutno krizo na turško-grški meji, pri čemer naj bi migrantom celo pomagale oditi proti EU.
Po besedah Micotakisa bi Turčija morala tihotapcem in migrantom preprečiti, da bi dosegli grško obalo oz. kako drugače nezakonito prešli mejo. "Turčija pa je storila ravno nasprotno. Sistematično je pomagala migrantom, tako na kopnem kot na morju, pri njihovih prizadevanjih za prihod v Grčijo," je opozoril. Iz Turčije so sicer danes poročali, da je Erdogan turški obalni straži naročil, naj migrantom prepreči prečkanje Egejskega morja, ker je zanje to preveč tvegano.
V Erdoganovem uradu so Micotakisove obtožbe odločno zavrnili. Evropska unija je tista, ki ni držala obljub, je v pisnem odgovoru televiziji CNN dejal tiskovni predstavnik urada Fahrettin Altun. Ankara tako ni imela druge možnosti, kot da se ne osredotoča več na to, kako ustaviti begunce, da bi odšli proti Evropi, ampak na možen pritok beguncev iz sirske pokrajine Idlib, poroča dpa.
Turški notranji minister Suleyman Soylu pa je dejal, da Grčija migrantov ne bo mogla ustaviti, saj se vremenski pogoji izboljšujejo, poleg tega je Turčija okrepila varnostne ukrepe na grški meji za ustavitev vračanja beguncev v Turčijo.
Opozoril je, da je več tisoč migrantov na meji z Grčijo šele začetek in da jih je pričakovati veliko več. Zatrdil je, da je v Grčijo iz Turčije odšlo že več kot 143.000 migrantov, česar pa ni mogoče preveriti. Grčija vztraja, da ne dovoli novih prihodov ne po morju in ne po kopnem.
Evropski komisar za proračun Johannes Hahn je medtem za Die Welt danes dejal, da bi lahko bil finančni paket za Turčijo za skrb za begunce manjši, kot so ga ponudili, saj je odvisen od spoštovanja dogovora z unijo. Poudaril pa je, da je EU načeloma pripravljena dati Ankari dodatno pomoč, če bo Turčija končala svojo "politiko izsiljevanja" z grožnjami o napotitvi več migrantov proti Evropi, poroča dpa.
Grčija sicer za migrante, ki so v državo prispeli po odprtju meje, po poročanju francoske tiskovne agencije AFP načrtuje gradnjo dveh začasnih begunskih taborišč, v katere bi namestili na stotine dodatnih prosilcev za azil. Enega želijo zgraditi na območju severne regije Serres, drugega pa na območju Aten. "Potrebujemo podporo lokalnih skupnosti. Ne moremo pustiti vseh teh ljudi na otokih," je ob napovedi gradnje taborišč danes dejal grški minister za migracije Notis Mitaraki za televizijo Skai TV.
V preteklem tednu je namreč na Lezbos in še štiri druge egejske otoke iz Turčije prispelo več kot 1700 migrantov in se tako pridružilo 38.000, ki bivajo v že sicer prenatrpanih begunskih centrih.
