"Očitno ne na planetu, kjer ljudje umirajo zaradi neviht, poplav in suš. In ne na planetu, kjer je obnovljiva energija v vzponu, medtem ko se fosilni viri energije, kot je premog, nenehno srečujejo z novimi ovirami. Pričakovanja od pogajanj v Dohi so vedno bila skromna, a žalostno je, da jim ni uspelo zadovoljiti niti zgodovinsko najnižjih pričakovanj," je kritična Štrosova.
Medtem, ko so se dogovorili o ciljnem obdobju kjotskega protokola, le ta vsebuje toliko lukenj, da bo imel malo oziroma nobenega vpliva na zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, so prepričani v Greenpeaceu.
Štrosova opozarja, da je nesposobnost vlad za iskanje skupnega jezika v boju proti skupnemu tveganju neopravičljiva in nesprejemljiva. "Kot zgleda, vlade še vedno dajejo nacionalne kratkoročne interese pred dolgoročno globalno preživetje," je prepričana.
Na podnebni konferenci v Dohi so včeraj po dolgotrajnih pogajanjih dosegli dogovor o podaljšanju kjotskega protokola do leta 2020.
Veljavnost kjotskega protokola iz leta 1997, ki ureja nadzor nad emisijo toplogrednih plinov v razvitih državah, se namreč konča letos.
Razvite države so si na konferenci v Koebenhavnu leta 2009 zadale cilj, da bodo do leta 2020 državam v razvoju zagotovile 100 milijard dolarjev podnebne pomoči letno, a niso povedale, kako. V prvem obdobju 2010-2012 naj bi ta pomoč znašala 30 milijard letno.
Države v razvoju pričakujejo, da se bo do leta 2015 višina letne pomoči dvignila na 60 milijard dolarjev, da bi zagotovili gladek prehod do končnih 100 milijard. Razvite države, še posebej ZDA, se ne želijo zavezati natančnim ciljem, pri tem pa se sklicujejo na finančne težave, ki tarejo svet.