Irska in Španija sta zgled, kako program pomoči lahko deluje in mora delovati, prej je bila to terra incognita, zdaj imamo pa dva pozitivna zgleda, to je zelo pomembno, je poudaril šef evroskupine Jeroen Dijsselbloem in prvi čestital državama.
Irska bo program končala decembra, Španija pa januarja, so včeraj potrdili v Bruslju. Medtem ko je Španija vseskozi načrtovala izstop iz programa brez previdnostnega posojila, pa je bilo v primeru Irske več nejasnosti. Dublin je svojo odločitev sporočil včeraj.
Državama je čestital tudi evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Olli Rehn, ki je znova poudaril, da je to dober dan za Irce, Špance in tudi za vso Evropo, saj je dokaz, da njena politika deluje, a poudaril, da je treba še naprej vztrajati pri reformah.
Čestital jima je tudi šef evropskega reševalnega mehanizma ESM Klaus Regling, ki je prav tako poudaril, da je to dokaz, da politika reševanja problemov ob strogem pogojevanju deluje, ter spomnil, da bodo po izstopu obe državi pozorno nadzorovali.
O podrobnostih nadzora ni želel govoriti nihče, češ da je to dan za čestitke. Nadzor bosta izvajali Evropska komisija in Evropska centralna banka, morda tudi v sodelovanju z Mednarodnim denarnim skladom, predvidoma dvakrat na leto.
Irska je za pomoč zaprosila konec leta 2010, potem ko je svetovna finančna kriza leta 2008 močno prizadela irski nepremičninski trg, banke in trg dela. Dosežen je bil dogovor o 67,5 milijarde evrov zunanje pomoči državi.
Irski sveženj je bil prvi program v okviru začasnega reševalnega mehanizma EFSF. Zadnji obrok posojila iz EFSF, 800 milijonov evrov, bo po pričakovanjih izplačan januarja. Od IMF pa država pričakuje še 600 milijonov evrov.
Španski program je prvi iz stalnega reševalnega mehanizma ESM in prvi, ki je osredotočen samo na pomoč bankam. Območje evra je julija lani doseglo dogovor, da bo Španiji pomagalo z do 100 milijardami evrov; za zdaj je prejela okoli 40 milijard evrov.
Medtem ko sta Irska in Španija vzorni programski državi, Grčija še naprej sivi lase partnericam v območju evra. Včeraj je dobila ostro opozorilo, naj "nujno" ukrepa za zapolnitev fiskalne vrzeli, na področju privatizacije in pri davčni reformi.
Ne gre za akuten problem financiranja, temveč za politično nujnost, za nujnost spoštovanja zavez, je poudaril Dijsselbloem. Dogovor s trojko o ukrepanju na omenjenih področjih je nujen za izplačilo naslednjega, milijardnega obroka posojila državi.
Evroskupina je razpravljala tudi o bančni uniji, predvsem o vzpostavljanju nacionalnih sistemov za reševanje kapitalskih problemov bank, ki jih bo osvetlil celovit evropski pregled 130 sistemskih bank v območju evra.
A podrobneje bodo o bančni uniji danes razpravljali finančni ministri EU, ki bodo poskušali doseči dogovor o enotnem mehanizmu o reševanju bančnih problemov brez obremenitve davkoplačevalcev in gospodarstva.