Grčija po osmih letih izstopa iz mehanizma mednarodne finančne pomoči

Finančni ministri držav so dogovor o svežnju odločitev v povezavi z iztekom programa pomoči za Grčijo dosegli konec junija, ob izjavah, da gre za konec osemletne grške krize, ki je na trenutke spominjala na mešanico drame in tragedije.

Grčija je od leta 2010 od mednarodnih posojilodajalcev prejela 274 milijard evrov pomoči v treh programih. V zameno je morala izpolniti več kot 450 ukrepov in pristati na številne težke reforme, na primer na trgu dela, v javni upravi in davčnem sistemu.

Samo evrske partnerice Grčije - v mehanizmu finančne pomoči je v prvih dveh programih sodeloval tudi Mednarodni denarni sklad (IMF) - so državi namenile 242 milijard evrov posojil bilateralno in prek začasnega in stalnega sklada za stabilnost evra EFSF in ESM, poleg tega pa so sprejele še vrsto drugih ukrepov v pomoč državi, med njimi odpis nekoliko več kot 100 milijard evrov zasebnih dolgov leta 2012.

Zadnji finančni obrok, ki so ga junija potrdili ministri in ga je Grčija dobila pred dnevi, je bil 15 milijard evrov, za pokritje finančnih potreb v prihodnjih 22 mesecih pa bo Grčija dobila še zajetno denarno rezervo 24,1 milijarde evrov. Obenem so se evrske države dogovorile še o ukrepih za zagotavljanje vzdržnosti ogromnega grškega dolga, ki je pri okoli 180 odstotkih BDP še vedno daleč največji v območju evra.

Dogovorjeno je bilo desetletno podaljšanje ročnosti posojil v okviru EFSF, desetletni odlog obresti in amortizacije, Grčija pa bo lahko tudi dobila nazaj obresti, ki so jih nabrale članice območja evra od grških državnih obveznic.

V deležu od BDP je enega največjih naporov za pomoč Grčiji in drugim evrskim državam, ki so potrebovale finančno pomoč, naredila tudi Slovenija, na kar je odhajajoča finančna ministrica Mateja Vraničar Erman še enkrat več opozorila tudi ob omenjenem junijskem dogovoru evroskupine.

Po podatkih Eurostata s konca 2017 je bila Slovenija prek bilateralnega posojila Grčiji in v okviru mehanizma poroštev EFSF do članic območja evra, ki so dobile pomoč, izpostavljena v višini 1,15 milijarde evrov, kar predstavlja 2,7 odstotka BDP, od tega do Grčije v višini 0,9 milijarde evrov, kar predstavlja 2,1 odstotka BDP. V te številke niso zajeta posojila Grčiji prek ESM, ki sam nosi tveganja za kritje morebitnih izgub iz posojil državam v težavah. Članice območja evra so medtem delničarke ESM in jamčijo za obveznosti s svojim vplačanim oz. vpisanim kapitalom šele po izčrpanju rezerv ESM. Vplačani kapital Slovenije v ESM je 342 milijonov evrov.

V vsakem primeru se po osmih letih odvisnosti od tuje pomoči, v katerih so se vrstili krizni sestanki v dramatičnih belih nočeh, ko se je zdel grexit, torej izstop Grčije iz območja evra, pogosto zelo blizu, država zdaj vendarle le postavlja na lastne noge.

A izzivi za Grčijo so kar precej večji kot za ostale države, ki so morale skozi program pomoči, torej Irsko, Portugalsko, Španijo in Ciper. IMF tako izraža dvom, da bo dogovorjeni nabor nadaljnjih ukrepov zadostoval za srednjeročno in dolgoročno vzdržnost grškega dolga, pri tem pa je pred sredozemsko državo, ki je v krizi izgubila skoraj četrtino BDP, ob za zdaj le počasni gospodarski rasti in reformni utrujenosti še dolga pot okrevanja.

Grčijo po izteku programa čaka tudi strožji mehanizem nadzora, kot velja za druge članice, ki so potrebovale finančno pomoč. Pri njem bo sodeloval tudi IMF.