Leta 2021 so ekstremni vremenski in podnebni dogodki v Evropi povzročili več sto smrtnih žrtev, neposredno prizadeli več kot pol milijona ljudi in povzročili gospodarsko škodo v višini več kot 50 milijard evrov. Približno 84 odstotkov analiziranih dogodkov so predstavljale poplave ali neurja.
Alpski ledeniki so med letoma 1997 in 2021 izgubili kar 30 metrov debeline ledu, grenlandski ledeni pokrov pa se hitro tali in prispeva k vse hitrejšemu dvigovanju morske gladine. Lani so tako na primer prvič v zgodovini zabeležili dež na najvišji točki Grenlandije.
WMO v poročilu opozarja, da se bodo temperature v Evropi - ne glede na prihodnje stopnje globalnega segrevanja - verjetno še naprej zviševale hitreje kot na drugih celinah.
"Evropa predstavlja živo sliko segrevajočega se sveta in nas opominja, da tudi dobro pripravljene družbe niso varne pred posledicami ekstremnih vremenskih dogodkov," je opozoril vodja svetovne meteoroške organizacije Petteri Taalas.
Poročilo z naslovom Stanje podnebja v Evropi je v sodelovanju z WMO pripravil tudi Kopernikov center za klimatske spremembe, ki deluje pod okriljem EU. Organizacija deli svet na šest regij, pri čemer evropska regija zajema 50 držav in polovico prav tako hitro segrevajoče se Arktike.
Globalno segrevanje: Evropa se kuha hitreje kot preostanek sveta
V zadnjih treh desetletjih so se temperature v Evropi zvišale kar dvakrat hitreje od svetovnega povprečja, kar je najhitreje od vseh celin na svetu, ugotavlja poročilo svetovne meteorološke organizacije (WMO) v okviru ZN, ki so ga predstavili včeraj. V tridesetih letih se je povprečna temperatura v Evropi dvignila za približno 1,5 stopinje.