FOTO: Evropa se je poslovila od velikega Evropejca Helmuta Kohla

Kohl je v starosti 87 let umrl sredi junija. Voditelji so v nagovorih izpostavili predvsem Kohlovo vlogo pri združevanju Nemčije in poenotenju Evrope.

"S Helmutom Kohlom nas zapušča povojni velikan," je na slovesnosti povedal predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker. "Helmut Kohl je bil nemški domoljub, vendar tudi evropski domoljub," je po poročanju nemške tiskovne agencije še dejal predsednik Evropske komisije.

V "potrpežljivih pogovorih" je v številnih evropskih državah odpravil dvom glede združitve Nemčij, je dodal Juncker. "Priložnost je pravilno ocenil in jo izkoristil," je poudaril. Izpostavil je tudi vlogo nekdanjega nemškega kanclerja pri zavzemanju za skupno evropsko valuto evro.

Predsednik Evropskega parlamenta Antonio Tajani pa je medtem na spominski slovesnosti za Kohlom, ki je prvi, od katerega se poslavljajo na ravni EU, dejal, da je bil Kohl "predvsem pogumen mož". "Bil je borec za svobodo in demokracijo ter eden od protagonistov za ponovno združitev našega kontinenta," je povedal Tajani. "Vedno je branil dostojanstvo ljudi pred zidovi, železnimi zavesami in totalitarnimi režimi," je še poudaril.

Spregovoril je tudi predsednik Evropskega parlamenta Donald Tusk, ki je za Kohla dejal, da je pripravil pot za združitev Evrope, ki je bila dolgo razdeljena na vzhod in zahod. "Njegova vizija je šla daleč prek nemških meja in interesov," je še poudaril ob slovesu od častnega državljana Evrope. Nekdanji poljski premier pa je Kohlu pripisal tudi velike zasluge za spravo med Nemčijo in Poljsko.

Nemška kanclerka Angela Merkel je medtem poudarila, da bi bilo njeno življenje brez Kohla povsem drugačno. "Brez Helmuta Kohla bi bila življenja milijonov ljudi, ki so bili do leta 1990 za zidom, povsem drugačna - seveda tudi moje," je povedala. "Poklanjam se ti in tebi v spomin - s hvaležnostjo in ponižnostjo," je dodala in se mu zahvalila za vse priložnosti.

Zbrane je nagovoril tudi novi francoski predsednik Emmanuel Macron, ki je nekdanjega nemškega kanclerja označil za velikega prijatelja Francije. "Helmut Kohl nam je ponudil roko," je izpostavil Macron, ki je spomnil na zbližanje med Berlinom in Parizom v 80. letih, ko je bil francoski predsednik Francois Mitterrand. Novi francoski predsednik je ob tem ponovno izrazil tudi svojo željo za sodelovanje z Nemčijo in Merklovo.

"Rad sem ga imel," pa je dejal nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton, ki je spregovoril na željo Kohlove vdove Maike Kohl-Richter. Po njegovih besedah je namreč želel "ustvariti svet, kjer nihče ne prevladuje. Svet, kjer je bilo sodelovanje boljše od konflikta in v katerem so različne skupine sprejemale boljše odločitve od posameznih diktatorjev."

Na željo Kohlove druge žene pa je zbrane nagovoril tudi ruski premier Dmitrij Medvedjev, ki je dejal, da je bila Rusija za Kohla del združene Evrope. Označil ga je tudi za "človeka prihodnosti". "Je tudi arhitekt sodobnega sveta", je še poudaril Medvedjev.

Slovesnost je potekala v plenarni dvorani Evropskega parlamenta, kamor so prinesli Kohlovo krsto, pokrito z evropsko zastavo. Voditelji so se že pred tem lahko vpisali v žalno knjigo. V Francijo so prišli tudi britanska premierka Theresa May ter nekdanji španski kralj Juan Carlos I. in nekdanji španski premier Felipe Gonzalez, ki je na slovesnosti tudi spregovoril. Prišla pa sta tudi nekdanja predsednika Evropske komisije Romano Prodi in Jose Manuel Barroso.

Krsto so zatem s helikopterjem nemške vojske prepeljali v Kohlovo rojstno mesto Ludwigshafen, kjer so se someščani od njega poslovili s sprevodom. Na ulicah v središču mesta je okoli 1000 zaploskalo Kohlu, čigar krsto so v Nemčiji pokrili z nemško zastavo.

Kasneje so krsto po reki Ren prepeljali z ladjo v približno 20 kilometrov oddaljeno mesto Speyer. V tamkajšnji stolnici je potekala žalna maša, ki so se je zaradi varnostnih razlogov udeležili zgolj povabljeni gostje. Kohla so okrog 20.45 v ožjem družinskem krogu pokopali na pokopališču v središču mesta.

Kohl, ki je bil nemški kancler med letoma 1982 in 1998, je igral ključno vlogo pri padcu berlinskega zidu in združitvi Nemčij. Poleg tega je bil s takratnim francoskim predsednikom Mitterrandom snovalec maastrichtske pogodbe.

Bil je tudi eden najzaslužnejših, da sta Nemčija in takratna Evropska skupnost kmalu po razglasitvi samostojnosti priznali Slovenijo. Slovenski premier Miro Cerar, ki se je nameraval udeležiti evropske žalne slovesnosti v Strasbourgu, se je zaradi tehničnih težav z letalom ni mogel.

Udeležil pa se je je evropski poslanec Lojze Peterle (EPP/NSi), ki je bil predsednik prve slovenske vlade. Kot so še sporočili iz njegove pisarne, je bil Peterle tudi pobudnik petkove spominske svečanosti za Kohlom in nedavno preminulim nekdanjim avstrijskim zunanjim ministrom Aloisom Mockom v Ljubljani, na kateri so poleg njega spregovorili še avstrijska veleposlanica v Ljubljani Sigrid Berka, bivši slovenski zunanji minister Dimitrij Rupel in starosta slovenske politike Ivan Oman.