Revija Reporter
Svet

Evropsko javno tožilstvo za zdaj ne komentira načrtov slovenske vlade, da zakonsko omogoči odpoklic delegiranih tožilcev

STA

25. nov. 2021 15:04 Osveženo: 15:08 / 25. 11. 2021

Deli na:

Evropsko javno tožilstvo.

Profimedia

V evropskem javnem tožilstvu (EPPO) za zdaj niso prejeli uradnega sporočila slovenske vlade v povezavi s predvidenimi spremembami zakona o državnem tožilstvu, ki naj bi omogočile odpoklic pravkar imenovanih slovenskih evropskih delegiranih tožilcev, zato tega za zdaj ne komentirajo, so povedali v tiskovni službi tožilstva.

"Za zdaj od slovenske vlade nismo prejeli nikakršnega uradnega sporočila o tem. Seveda pa beremo novice. Ker gre trenutno le za predlog, ne bomo komentirali," so zapisali v odgovoru na vprašanje, kako se odzivajo na novico, da želi slovenska vlada s spremembo zakonodaje omogočiti odpoklic delegiranih tožilcev in si v prihodnje zagotoviti pristojnost izbire teh tožilcev.

Ob tem so v evropskem javnem tožilstvu izpostavili, da bo evropska glavna tožilka Laura Kövesi na vsa vprašanja odgovorila ob obisku v Sloveniji 6. decembra.

V kontekstu morebitnega spora glede imenovanih slovenskih evropskih delegiranih tožilcev se zastavlja tudi vprašanje ureditve finančnih sredstev za njuno delovanje. Plače evropskih delegiranih tožilcev zagotavlja EPPO, pri čemer pa morajo določeno podporo v skladu z uredbo o evropskem javnem tožilstvu zagotoviti tudi nacionalne oblasti.

To vprašanje ureja šesti odstavek 96. člena uredbe o EPPO, ki določa, da pristojni nacionalni organi evropskim delegiranim tožilcem pomagajo pri izvajanju nalog v skladu s to uredbo ter se vzdržijo vseh ukrepov ali politike, ki bi lahko škodljivo vplivali na njihovo poklicno pot ali status v nacionalnem sistemu pregona.

Zagotovijo jim zlasti potrebna sredstva in opremo za izvajanje njihovih nalog v skladu s to uredbo in poskrbijo, da so v celoti vključeni v nacionalne službe kazenskega pregona.

Zagotovi se tudi, da evropski delegirani tožilci obdržijo pravice v povezavi s socialno varnostjo, pokojninami in zavarovanjem v okviru nacionalnega sistema ter da njihovi skupni prejemki niso nižji od prejemkov, ki bi jih imeli, če bi ostali le nacionalni tožilci. Za splošne delovne pogoje in delovno okolje evropskih delegiranih tožilcev so odgovorni pristojni nacionalni sodni organi.

Potem ko je kolegij evropskega javnega tožilstva po velikih zamudah na slovenski strani v sredo imenoval Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja za slovenska evropska delegirana tožilca za petletni mandat, je odjeknila novica, da je ministrstvo za pravosodje v vladni postopek vložilo predlog sprememb zakona o državnem tožilstvu.

Z njim naj bi omogočili, da bi lahko ministrstvo samo predlagalo kandidate za evropske delegirane tožilce, tudi če se osebe niso prijavile na razpis, končno odločitev o imenih, ki so posredovana evropskemu javnemu tožilstvu, pa bi imela vlada in ne več državnotožilski svet.

Z novelo naj bi tudi omogočili odpoklic obeh delegiranih tožilcev. V prehodnih določbah namreč ministrstvo predlaga, da mora vlada najpozneje v treh mesecih od uveljavitve zakona evropskemu javnemu tožilstvu predložiti listo kandidatov za evropska delegirana tožilca. S tem pa, kot piše v predlogu, ne bodo več potrebne storitve evropskih delegiranih tožilcev, predlaganih po sedanji zakonodaji.

Frank Elerjeva in Oštir sta bila sicer kandidata od samega začetka procesa, ki je trajal več kot eno leto. Predlog za njuno imenovanje je bil glede na sklep vlade začasen, dokler ne bodo uspešno končali nacionalnega dela postopka imenovanja kandidatov, a ju je EPPO imenoval za poln mandat kot vse ostale evropske delegirane tožilce.