V Ljubljano prihaja evropska glavna tožilka Laura Kövesi

Evropska glavna tožilka se bo v Ljubljani srečala z generalnim državnim tožilcem Dragom Šketo, predstavniki specializiranega državnega tožilstva in predsednico državnotožilskega sveta Tamaro Gregorčič.

Evropsko javno tožilstvo ključno za zaščito proračuna EU; delegirani tožilci zagotavljajo njegovo operativno delovanje

Evropsko javno tožilstvo (EPPO) je pristojno za preiskavo, pregon in obtožbe v primeru kaznivih dejanj, ki škodujejo finančnim interesom EU. Delovati je začelo junija letos. V projektu sodeluje 22 članic unije, tudi Slovenija. Izjema so Poljska, Madžarska, Švedska, Danska in Irska.

Tožilstvo izvaja čezmejne preiskave goljufij v povezavi s sredstvi EU, višjimi od 10.000 evrov, ali na področju davka na dodano vrednost, če je povzročene za več kot deset milijonov evrov škode. Članice po bruseljskih podatkih zaradi čezmejnih goljufij vsako leto izgubijo vsaj 50 milijard evrov prihodkov iz DDV.

Deluje na dveh ravneh, strateški in operativni. Sedež tožilstva je v Luksemburgu, operativna raven pa se izvaja v sodelujočih članicah.

Strateško delovanje zagotavljata evropski glavni tožilec - na ta položaj je bila torej prva imenovana Romunka Kövesijeva - in kolegij tožilcev, v katerem sedi po en predstavnik iz vsake države - Slovenijo v njem zastopa Jaka Brezigar.

Operativno raven pa zagotavljajo evropski delegirani tožilci, ki so v svojih državah odgovorni za izvajanje konkretnih kazenskih preiskav in pregone v okviru pristojnosti evropskega javnega tožilstva. V vsaki članici delujeta najmanj dva.

Evropski delegirani tožilci so torej vez med evropskim javnim tožilstvom in nacionalnimi organi. Brez njih je učinkovita preiskava vseh sumov goljufij glede na večkratna opozorila Kövesijeve otežena, celo nemogoča.

Zapleti glede imenovanja evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji

Slovenija je bila do nedavnega edina sodelujoča članica, ki ni imenovala svojih delegiranih tožilcev. To je po navedbah Kövesijeve oviralo delovanje tožilstva, spodkopavalo njegovo učinkovitost pri zaščiti finančnih interesov EU in terjajo ukrepanje z vsemi razpoložljivimi sredstvi.

Slovenija je zaradi tega pod drobnogledom Evropske komisije, ki je vseskozi pozivala k hitrim rešitvam, sicer pa napovedovala ukrepanje. Najverjetnejša možnost je bila sprožitev pravnega postopka zaradi kršenja evropske zakonodaje, v tem primeru uredbe o EPPO.

Slovenska vlada je po več mesecih zamud novembra le predlagala slovenska evropska delegirana tožilca, in sicer Tanjo Frank Eler in Mateja Oštirja. Oba sta bila kandidata od samega začetka procesa, ki traja že več kot eno leto.

A predlog je glede na odločitev vlade začasen. To odločitev je vlada pojasnila z argumentom, da se je seznanila z dosedanjim postopkom imenovanja in da je ugotovila, da ni bil končan v skladu z zakonom o državnem tožilstvu, ker da ni bilo vloženo zadostno število kandidatur.

Ker pa je Slovenija zamujala pri posredovanju predloga kandidatov evropskemu javnemu tožilstvu in ker bi lahko zaradi tega po oceni vlade nastala občutna škoda za državo, je kandidata predlagala začasno, do uspešno končali nacionalnega dela postopka imenovanja kandidatov, je pojasnila svojo odločitev.

Kolegij EPPO je Frank Elerjevo in Oštirja kljub temu predlagal za petletni mandat, kot vse preostale evropske delegirane tožilce. Ti so namreč imenovani za pet let z možnostjo podaljšanja mandata.

V EPPO so ob tem večkrat izpostavili, da nacionalne oblasti sodelujočih članic kandidate predlagajo, njihov kolegij pa jih na predlog evropskega glavnega tožilca imenuje, kar da je bistveno za njihovo neodvisnost.

Kmalu po njunem imenovanju pa je odjeknila novica, da načrtuje vlada spremembe zakona o državnem tožilstvu, ki bi omogočile odpoklic pravkar imenovanih slovenskih delegiranih tožilcev in ji v prihodnje zagotovile pristojnost izbire teh tožilcev.

Imenovanje in razrešitev evropskih delegiranih tožilcev opredeljuje 17. člen uredbe o EPPO. V skladu s tretjim odstavkom tega člena lahko kolegij razreši evropskega delegiranega tožilca, če ne izpolnjuje več zahtev za imenovanje, če ne more več opravljati svojih dolžnosti ali če je storil hujšo kršitev.

Če se država članica odloči, da bo razrešila nacionalnega tožilca, ki je bil imenovan za evropskega delegiranega tožilca, ali da bo proti njemu sprejela disciplinski ukrep iz razlogov, ki niso povezani z njegovimi pristojnostmi na podlagi te uredbe, o tem predhodno obvesti evropskega glavnega tožilca.

Država članica brez soglasja evropskega glavnega tožilca ne more razrešiti evropskega delegiranega tožilca ali proti njemu sprejeti disciplinskega ukrepa iz razlogov, povezanih z njegovimi pristojnostmi na podlagi uredbe o EPPO.

V EPPO so v prvem odzivu na informacije o načrtih vlade glede spremembe zakona o državnem tožilstvu dejali, da za zdaj od slovenske vlade niso prejeli nikakršnega uradnega sporočila o tem, zato tega ne komentirajo. Povedali so tudi, da bo na vsa vprašanja odgovorila Kövesijeva ob obisku v Sloveniji.