"Medtem ko evropski izvozniki potrebujejo gotovost, predvidljivost in dostop do novih trgov, se je Evropski parlament odločil znova odpreti že rešena vprašanja. Evropska komisija obžaluje to odločitev glede strateškega sporazuma EU-Mercosur. Naš cilj: EU mora ostati zanesljiva trgovinska partnerica," je na družbenem omrežju X zapisal Šefčovič.

Pred tem je podobno sporočil tiskovni predstavnik komisije Olof Gill, ki je dodal, da se bodo pred odločanjem o nadaljnjih korakih posvetovali z državami članicami in evropskimi poslanci.

Ti so danes s tesno večino sprejeli resolucijo, v skladu s katero bo parlament Sodišče EU zaprosil za mnenje o tem, ali je v soboto podpisani trgovinski dogovor med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom v skladu s pogodbami unije.

V resoluciji so poslanci med drugim izrazili zaskrbljenost, da bi lahko bila razdelitev dogovora na partnerski sporazum in začasni trgovinski sporazum med EU in južnoameriškim trgovinskim blokom v nasprotju z določenimi členi pogodb EU. Pri prvem gre za celovit sporazum, ki vsebuje določbe o političnem sodelovanju in trgovini, drugi pa vključuje zgolj zadeve, povezane s trgovino in naložbami ter za razliko od prvega potrebuje le potrditev na ravni unije.

T. i. začasni trgovinski sporazum bo začel veljati, ko bodo države Mercosurja dokončale svoje interne postopke in ko ga bo potrdil Evropski parlament. Ta bo zdaj za mnenje vprašal Sodišče EU in šele nato odločal o sporazumu, kar pomeni, da se bo postopek potrjevanja precej zavlekel. Po poročanju bruseljskega portala Politico sodišče za pripravo mnenja običajno potrebuje med 18 in 24 mesecev.

Bruselj se lahko sicer odloči, da se začne začasni trgovinski sporazum uporabljati še pred potrditvijo v parlamentu, a se bo očitno o tem najprej posvetoval s Svetom EU in parlamentom.

Predsednik parlamentarnega odbora za mednarodno trgovino (INTA) Bernd Lange je danes glede tega dejal, da jim je komisija v preteklosti večkrat zagotovila, da predčasne uporabe ne bo brez privolitve parlamenta. Izrazil je prepričanje, da bodo našli ustrezno rešitev.

V skladu z dogovorom, ki sta ga strani sklenili po četrt stoletja pogajanj, bodo sicer Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj postopoma odpravili carine na uvoz več kot 90 odstotkov blaga iz EU. Uvoznih carin med drugim ne bo več na avtomobile, zdravila in čokolado. Južnoameriški kmetje pa bodo v EU med drugim lažje izvažali govedino, perutnino in med, a bo uvoz teh in še okoli 20 drugih občutljivih dobrin pod ugodnejšimi pogoji omejen s kvotami in zaščitnimi ukrepi.