EU bo po dogajanju v španski eksklavi Ceuta na severu Afrike, kamor je konec julija vdrlo več kot 70.000 nezakonitih migrantov iz Maroka, okrepila varovanje in odpornost svojih zunanjih meja, je danes napovedal pristojni evropski komisar Magnus Brunner.

Kar se je poleti zgodilo v Ceuti ob prihodu več kot 70.000 nezakonitih migrantov iz Maroka, je bilo po besedah evropskega komisarja za notranje zadeve in migracije neke vrste stresni test za Evropsko unijo. "Mislim, da smo ga uspešno prestali, vendar pa se seveda ne moremo in ne bomo vrnili k običajnemu ravnanju," je povedal ob predstavitvi načrta v petih točkah, namenjenega okrepitvi odpornosti in varnosti zunanjih meja EU.

Poudaril je, da je poleg večje odpornosti treba zagotoviti tudi, da se bo EU lahko odzvala hitreje in da bo pripravljena, še preden se bo dogajanje spremenilo v izredne razmere.

Danes predstavljeni načrt tako med drugim predvideva okrepitev zaščite zunanjih meja unije, k čemur bo po Brunnerjevih besedah prispeval tudi nov mandat Evropske agencije za mejno in obalno stražo (Frontex). Napovedal je, da bo agencija po novem hitrejša in agilnejša, imela pa bo tudi več osebja.

"Frontex mora biti v 24 urah na kriznem območju. Vendar pa se morajo države članice strinjati s tem, ničesar jim ne bomo vsiljevali," je pojasnil.

Kot so navedli na komisiji, bo predlog prenove mandata Frontexa med drugim vključeval okrepitev njegove stalne enote za takojšnjo napotitev osebja in opreme, večjo vlogo agencije pri vračanju migrantov v tretje države ter večje zmogljivosti za spremljanje dogajanja na zunanjih mejah in obmejnih območjih. Objava predloga je trenutno predvidena za konec oktobra.

Poleg tega bodo predlagali, da bi lahko agencija v okviru svojega mandata spremljala dogajanje na družbenih omrežjih za boljše razumevanje razmer in boljšo operativno podporo pri upravljanju zunanjih meja.

Med ukrepi, predvidenimi v načrtu, je še vzpostavitev novega evropskega okvirja za odzivanje na izredne razmere, ki bi omogočil stalno zaščito varnosti meja, predvsem v primerih, ko so množični premiki migrantov uporabljeni kot orožje.

Načrt pa vključuje še ukrepe, namenjene izboljšanju vračanja migrantov v tretje države, sodelovanja s partnerskimi državami pri preprečevanju nezakonitih migracij in razbijanja mrež trgovcev z ljudmi in tihotapcev migrantov.

Brunner je obenem poudaril, da je treba nadaljevati izvajanje evropskega pakta o migracijah in azilu, ki se je začel uporabljati sredi junija letos. Učinki sprememb evropske migracijske zakonodaje so sicer po njegovih besedah vidni že zadnjih nekaj let. V preteklih dveh letih se je število nezakonitih prehodov zunanjih meja EU zmanjšalo za več kot 55 odstotkov, letos pa še za dodatno tretjino, je povedal.

To se odraža tudi na manjšem številu prošenj za azil, vloženih v državah članicah. Avstrija denimo zdaj v tretje države vrne več migrantov, ki nimajo pravice do bivanja v EU, kot prejme prošenj za azil. Število prošenj, vloženih v Nemčiji, pa je v primerjavi z enakim obdobjem pred dvema letoma upadlo za 80 odstotkov, je ponazoril.

Izvajanje evropskega migracijskega pakta, vračanje migrantov in varovanje zunanjih meja bodo sicer med osrednjimi temami četrtkovega zasedanja notranjih ministrov članic EU, ki jim bo komisar predstavil tudi omenjeni načrt v petih točkah.