Na vprašanje opozicije je finančni minister Mehmet Simsek v torek priznal, da stroški gradnje palače znašajo 1,37 milijarde turških lir, kar je 615 milijonov ameriških dolarjev ali 490 milijonov evrov. Od tega je več kot 300 milijonov lir predvidenih v proračunu za prihodnje leto.
Turška opozicija palačo označuje za absurdno ekstravaganco, ki kaže, da se Erdogan nagiba k avtoritativni vladavini.
Hkrati je Simsek v torek razkril, da je še ena Erdoganova nova pridobitev, predsedniško letalo airbus A330-200, državo stala 185 milijonov ameriških dolarjev.
Erdogan je prvi uradi dogodek v predsedniški palači gostil 29. oktobra, na dan obletnice ustanovitve sodobne turške republike. Da palača še ni dokončana, po navedbah francoske tiskovne agencije AFP dokazuje dejstvo, da ostale uradne slovesnosti še vedno potekajo v bivši predsedniški palači Cankaya.
V slednjo naj bi se sedaj preselil turški premier Ahnmet Davutoglu. Cankaya je bila nekoč dom očeta sodobne Turčije Mustafe Kemala Atatürka.
Novo palačo so zgradili na gozdnatem hribu zunaj Ankare. Mediji so jo označili za Ak Saray (Belo palačo), njeno uradno ime pa je Cumhurbaskanligi Sarayi (Predsedniška palača). Razteza se na 150.000 kvadratnih metrih. Nekateri Erdoganovi kritiki so jo primerjali s palačo nekdanjega romunskega komunističnega diktatorja Nicolaja Ceausescuja, čeprav je manjša od tiste v Bukarešti.
Palačo krasijo razkošni marmornati koridorji in atriji, opremljena je z visokotehnološkim sistemom, s katerim naj bi med drugim preprečili elektronsko prisluškovanje.
Predsednikov svetovalec Fahri Kasirga je po poročanju britanskega BBC sicer napovedal, da bodo prihodnjo leto obnovili še drugi dve predsedniški nepremičnini, znamenito Huber palačo v Carigradu in hišo za goste v Marmarisu na egejski obali.