Obama je marca zatrdil, da bodo ZDA do konca letošnjega leta število ameriških vojakov v Afganistanu zmanjšale na 5500, do konca leta 2016 pa da jih bo tam še okrog 1000. Njihova naloga naj bi bila predvsem zagotavljanje tako imenovane diplomatske varnosti. S tem bi lahko ob koncu svojega drugega predsedniškega mandata razglasil zmago in konec vojne, ki jo je začel njegov predhodnik George Bush mlajši.
Politične želje so eno, realnost na terenu pa se je tudi v Afganistanu izkazala za nekaj povsem drugega in Obama si ne more privoščiti, da se mu ponovi Irak, kjer so prazen prostor po umiku ameriške vojske zapolnili teroristi Islamske države (IS). Načrt za umik iz Iraka je potrdil Bush mlajši, Obama pa ga je izvršil, zaradi česar ga sedaj najbolj kritizirajo republikanci.
Obama je novinarjem v Beli hiši danes opisal napredek v Afganistanu in dejal, da so afganistanske sile zelo napredovale, vendar priznal, da še niso dovolj trdne. To je prišlo najbolj do izraza nedavno, ko so talibani osvojili mesto Kunduz. V bojih za ponovno osvojitev mesta pa je kot kaže prišlo do kratkega stika med afganistanskimi silami na terenu in ameriškim letalstvom, ki je namesto talibanskih položajev bombardiralo bolnišnico Zdravnikov brez meja.
Vojna, ki se je začela po terorističnih napadih na ZDA 11. septembra 2001 in traja že 14 let, se bo tako nadaljevala tudi, ko bo Obama januarja 2017 zapustil položaj in jo bo predal nasledniku ali naslednici. V naslednjem letu bo nov načrt ameriške prisotnosti v Afganistanu stal okrog 14,6 milijarde dolarjev.
Obama je vztrajal, da se je bojna misija ameriških sil v Afganistanu končala in da se misija, ki se je spremenila v urjenje afganistanskih sil, ne spreminja. Gre za politično izjavo namenjeno demokratskim kritikom vojne, ki zahtevajo umik iz Afganistana, ne glede na položaj na terenu. Po drugi strani pa je zagotovil, da Afganistana ne bodo pustili na cedilu zaradi ZDA samih. "Kot vrhovni poveljnik ne bom dovolil, da se Afganistan spet uporabi kot varno zavetišče za teroristične napade na našo domovino," je dejal.
Generalni sekretar zveze Nato Jens Stoltenberg je odločitev ameriškega predsednika pozdravil in sporočil, da ta pomembna odločitev tlakuje pot za trajno prisotnost zaveznic Nata in partnerjev v Afganistanu. "Izraža nadaljevanje zaveze zaveznic Nata in partnerjev Afganistanu. Zavezništvo bo v naslednjih tednih sprejelo ključne odločitve o prihodnjem obsegu misije Odločna podpora. Bistveni prispevek ZDA bo pomemben dejavnik razprave o poti naprej," je sporočil Stoltenberg.
Izjava pomeni, da bodo morale tudi druge zaveznice Nata v Afganistanu najverjetneje ohraniti večje število vojakov, kot je predvideval načrt za umik oziroma spremembo misije. "Afganistanske varnostne sile še naprej izvajajo svoje naloge v zelo spremenljivem okolju. Zato je za ohranitev napredka s skupnimi napori skozi dolga leta ključnega pomena, da jih še naprej podpiramo praktično in finančno," je izjavil Stoltenberg.
Da ZDA pričakujejo sedaj tudi dodatno pomoč zaveznikov, je potrdil obrambni minister Ash Carter. "Predvidevamo, da bo ameriška zaveza zbrala zaveze tudi od drugih članic koalicije, s katerimi ZDA delujejo. Posvetovanja s ključnimi zavezniki za njihovo nadaljnjo podporo misiji sem že sprožil," je dejal Carter.
Talibani so medtem zatrdili, da bodo nadaljevali boje v Afganistanu, "dokler ne bo izgnan zadnji okupacijski vojak". Tiskovni predstavnik talibanov Zabiulah Mudžahid je za francosko tiskovno agencijo AFP dodal, da so bili Američani tisti, ki so se odločili napasti Afganistan, oni pa bodo tisti, ki bodo odločili, kdaj bodo odšli.