Po predsednikovih besedah je odprtje prenovljene galerije tudi jubilej za slovenski narod. "Odslej bo Narodna galerija vrhunska umetniška dela iz svojih bogatih zbirk lahko postavila na ogled na dragocenih dodatnih razstavnih površinah, njeni varuhi kulturne dediščine so pridobili dodatne delovne površine, arhitekturni biser slovenske prestolnice je moderniziran s številnimi tehničnimi izboljšavami," je poudaril.
V svojem nagovoru je spomnil na začetke galerije, sprva društva, ki je svoje poslanstvo začelo uresničevati leta 1918 v Narodnem domu, ki je "v času narodnih gibanj v 19. stoletju postal duhovno torišče slovenskih rodoljubov". Skoraj sto let trajajoče skupno domovanje telovadnega društva Narodni dom in Narodne galerije se je letos, kot je dejal, dokončno zaključilo.
Predsednik je izrazil prepričanje, da bo galerija s svojo novo opravo še uspešnejše uresničevala svoje poslanstvo in uveljavljala slovensko kulturno dediščino kot del skupne evropske dediščine enakopravnih narodov ter da bo kot "priznana ustanova odličnosti" podobo slovenstva, enako kot ob ustanovitvi, oblikovala tudi v prihodnje.
Posebno zahvalo pa je namenil Anici Cevc, ki je galerijo vodila 28 let. Dolgoletni ravnateljici so se na slovesnosti, ki se je je udeležilo ogromno število ljubiteljev umetnosti in predstavnikov slovenske kulture, poklonili tudi z odkritjem doprsnega kipa, delom kiparja Mirsada Begića.
Kot je izpostavila ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar, bi državi ob 25-letnici težko podarili bolj dragoceno darilo, kot je prenova nacionalne galerije. Ker je zbirka nastajala na pobudo in z donacijami vizionarskih posameznikov, je naša dolžnost po njenih besedah, da njihovo delo spoštujemo in nadaljujemo, galerijo pa odpiramo najširši javnosti. Pri tem je omenila tudi nacionalno zavest, ponos in samozavest, ki jih taka ustanova vzbuja.
Po besedah direktorice Barbare Jaki se je končala dolga pot prostorskega povečevanja galerije, ki ga je že pred 30 leti zastavila takratna ravnateljica Cevčeva. Z rezultatom so, kot je dejala, resnično zadovoljni. O delu številnih, ki so sodelovali pri prenovi palače v sodoben muzej, govorita posebni razstavi v pritličju, posebej pa je omenila glavnega projektanta, arhitekta Uroša Birso, Marijo Režek Kambič kot odgovorno konservatorko ter vodjo projekta Dušana Benka in sodelavca Jožeta Raspeta.
"Prenove se veselimo zaradi vseh bodočih obiskovalcev, ki bodo sedaj lahko doživeli popolnoma novo, sodobno galerijsko izkušnjo, ki je lahko spodbuda in opora za državljansko zavest," je poudarila.
Prenova osrednje nacionalne ustanove za starejšo umetnost v Sloveniji je doslej največji evropski projekt ministrstva za kulturo. Stal je dobrih 12,3 milijona evrov, od tega je 85 odstotkov nepovratnih sredstev iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, 15 odstotkov je prispevala država.
Galerija po novem obsega skoraj 13.000 kvadratnih metrov v treh povezanih stavbah: najstarejši in zdaj popolnoma prenovljeni Narodni dom iz leta 1896, Ravnikarjevo novo krilo iz leta 1993 in stekleno vhodno avlo iz leta 2001. Stalna galerijska zbirka je s prenovo večja za tretjino del. V njej je okrog 600 eksponatov, ki datirajo od visokega srednjega veka do sredine 20. stoletja.
Odprtju bodo do nedelje sledili dnevi odprtih vrat.