EPP terja spoštovanje tajnega dogovora, S&D in Alde se nanj požvižgata

V pričakovanju volitev novega predsednika Evropskega parlamenta prihodnji teden v Strasbourgu je bil v Bruslju objavljen doslej tajen dogovor evropskih konservativcev, socialdemokratov in liberalcev iz leta 2014, v skladu s katerim naj bi bil novi predsednik iz vrst desnosredinske Evropske ljudske stranke (EPP).

Dogovor, ki sta ga največji politični skupini v Evropskem parlamentu, desnosredinska Evropska ljudska stranka (EPP) in socialdemokrati (S&D), podpisali 24. junija 2014, predvideva vzajemno podporo pri izbiri predsednika v zakonodajnem obdobju 2014-2019.

Skupini se strinjata, da bo S&D imenovala predsednika Evropskega parlamenta v prvi polovici zakonodajnega obdobja, EPP pa v drugi polovici, piše v dogovoru.

Dva dni pozneje so se dogovoru pridružili še liberalci (Alde). V aneksu k dogovoru EPP in S&D so zapisali, da se ta razširja še na skupino Alde ter da se EPP in S&D zavezujeta k podpori kandidatov iz vrst Alde v Evropskem parlamentu.

Dogovor so podpisali vodja EPP Weber, tedanji vodja S&D in predsednik Evropskega parlamenta Martin Schulz in vodja liberalcev Guy Verhofstadt.

Tekma za predsedniški položaj prav zaradi dogovora o delitvi mandata med največjima političnima skupinama vse od začetka neposrednih volitev leta 1979 še nikoli doslej ni bila tako odprta kot sedaj.

A tokrat kaže, da je "velika koalicija" EPP in S&D preveč slonela na osebnem prijateljstvu predsednikov parlamenta in Evropske komisije Schulza in Jean-Clauda Junckerja, saj dogovora po Schulzevem odhodu očitno ne želijo spoštovati ne v S&D ne v Alde.

Za predsedniški stolček se namreč poteguje šest kandidatov: Antonio Tajani iz EPP, Gianni Pittella iz S&D, Helga Stevens iz skupine zmerno evroskeptičnih Evropskih konservativcev in reformistov (ECR), Verhofstadt iz Alde, predstavnik Zelenih Jean Lambert in predstavnica združene levice Eleanor Forenza.

Dogovor je objavil vodja EPP Manfred Weber, ki je včeraj na novinarski konferenci v Bruslju pozval k spoštovanju zapisanega. EPP je v prvi polovici mandata glasovala za Schulza in podprla je tudi Verhofstadta za parlamentarnega pogajalca o brexitu, je izpostavil.

Ob tem je Weber zagrozil, da EPP ne bo pripravljena skleniti dogovora te vrste leta 2019, če druge skupine ne bodo spoštovale dogovora iz leta 2014, ter pozval k zagotovitvi dolgoročne stabilnosti.

EPP ima po njegovih besedah s Tajanijem močnega proevropskega kandidata, ki razume predsedniško vlogo kot nadpolitično in nastopa s ključnim sporočilom, da so vrata EPP vselej odprta.

Vodja EPP je v Bruslju tudi popolnoma izključil možnost, da bi EPP predlagala drugega, kompromisnega kandidata, če bi se izkazalo, da Tajani ni dovolj sprejemljiv za druge politične skupine.

Weber je tudi popolnoma izključil kakršno koli sodelovanje z evroskeptiki in se znova obregnil ob Verhofstadtovo spogledovanje z italijanskim gibanjem Pet zvezd, ki so ga v Alde na koncu zavrnili. Če podpis ljudi, kot je Verhofstadt, ni nič vreden, kaj si lahko obetamo od prihodnosti, je še dodal.

Prvi mož EPP pričakuje, da se liberalci ne bodo združevali z evroskeptiki in da se socialdemokrati ne bodo združevali s skrajno levico.

Na kritike, da bi imela EPP v primeru pridobitve položaja predsednika Evropskega parlamenta v rokah večino ključnih položajev v institucijah EU, pa Weber znova odgovarja, da se omenjeni dogovor nanaša le na parlament, ne na druge institucije.

Iz EPP prihaja tako predsednik komisije Juncker kot predsednik Evropskega sveta Donald Tusk, ki pa je bil izvoljen za dve leti in pol z možnostjo enkratnega podaljšanja mandata. Njegov prvi mandat se izteče 31. maja letos.

Pittella pa se je na Webrovo objavo dogovora iz leta 2014 odzval s predstavitvijo svoje vizije predsednika "primus inter pares" (prvega med enakimi) z desetimi konkretnimi predlogi.

Ti vključujejo spremembe pri delovanju konference predsednikov, ki združuje vodje političnih skupin v parlamentu, ambicioznejši medinstitucionalni dogovor, ki bi evropskim poslancem omogočil dostop do pomembnih dokumentov, ter zagotovitev 40-odstotne zastopanosti žensk v vodilnih vlogah v Evropskem parlamentu do leta 2019.