Članica celice Nacionalsocialistično podzemlje (NSU) Zschäpejeva je bila danes spoznana krive umorov osmih priseljencev turških in enega grških korenin ter nemške policistke v obdobju med letoma 2000 in 2007. Sodnik jo je zaradi izredne resnosti kriminalnih dejanj obsodil na najvišjo možno kazen, in sicer dosmrtno ječo, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Poleg nje so na zatožni klopi sedeli še štirje podporniki NSU. Vsi so bili spoznani za krive, nekateri od njih le podpiranja teroristične organizacije, drugi pa še zaradi pomoči pri umorih, ker so priskrbeli orožje. Eden je bil obsojen na dve leti in pol zapora, dva na tri leta in zadnji na deset let.
Sodišče je v večji meri upoštevalo zahteve tožilstva, predvsem pri Zschäpejevi, medtem ko so za ostale zahtevali rahlo višje zaporne kazni.
Na višjem deželnem sodišču v Münchnu se je tako po petih letih končal eden najobsežnejših in odmevnejših povojnih sodnih procesov. A se bo ta nadaljeval na zvezni ravni na sodišču v mestu Karlsruhe, saj je odvetnik obsojene Wolfgang Heer že napovedal pritožbo, češ da obsodba ni utemeljena.
Nemški zunanji minister Heiko Maas je danes dejal, da žrtve ne bodo nikoli pozabljene. Dodal je, da se za boj proti rasizmu, nestrpnosti in sovraštvu ne potrebuje le pravosodja, ampak tudi raznolikost družbe.
Nemška turška skupnost in Centralni svet muslimanov sta sicer kritizirala sojenje, češ da so se premalo osredotočili na trojico in da so vpletenost ostalih neonacističnih celic in tajnih agentov "pometli pod preprogo". A so pozdravili današnjo obsodbo. Ob tem so pozvali k nadaljnjim procesom proti že znanim "nacistom in agentom v NSU".
Po nemških mestih so za danes pozvali k številnim protestnim shodom, na katerih pozivajo k nadaljnjim procesom proti neonacistom.
Oglasil se je tudi turški zunanji minister Mevlüt Cavusoglu, ki je dejal, da dosmrtna ječa "ni dovolj" ter pozval k nadaljnji preiskavi teroristične celice.
Pred današnjo izreko sodbe so se pred sodiščem že zgodaj zjutraj zbrali številni predstavniki medijev, od okoli 150 oseb pa so jih v dvorano spustili le 50.
V Nemčiji je dosmrtni zapor najstrožja kazen, običajno se lahko po 15 letih prosi za predčasno izpustitev. Če pa sodišče prisodi izredno resnost dejanja, lahko pride obsojeni po 15 letih na prostost le v primeru hujše bolezni ali visoke starosti.
Proti Zschäpejevi sicer nikoli niso našli dokazov, da je bila na enem od prizorišč umorov. A je tožilstvo trdilo, da je Zschäpejeva skupaj s sostorilcema Uwejem Mundlosom in Uwejem Böhnhardtom sodelovala pri ustrahovanju priseljencev z arbitrarnimi umori. Pri tem je neonacistka pokazala voljo do dejanj in oblikovala "tretjino zarotniškega triumvirata".
Odkritje skupine NSU leta 2011 je šokiralo Nemce. Njeni zločini so namreč ostali nerazrešeni več kot desetletje tudi zaradi očitnih napak pristojnih preiskovalnih organov, ki so spregledali grožnjo skrajne desnice.
Teroristična celica se je na koncu v bistvu razkrinkala sama, ko sta Mundlos in Böhnhardt po neuspelem ropu storila samomor, tretja članica Zschäpejeva pa se je predala policiji.