Dijsselbloem odločno zavrnil možnost izstopa Grčije iz območja evra

Dijsselbloem je še poudaril, da se mu niti najmanj ne zdi koristno vedno znova vračati k možnosti izstopa držav iz območja evra. Nekatere evrske države so gospodarsko šibke, a odgovor ni njihov izstop iz območja evra, temveč skupno prizadevanje za izboljšanje položaja, je izpostavil v razpravi z odborom Evropskega parlamenta za gospodarske in denarne zadeve.

Šef evroskupine je sicer ocenil, da misli grška vlada "zelo resno" z reformami, a opozoril, da je seznam reformnih ukrepov, ki ga je posredovala v ponedeljek ponoči, šele prva postaja v pogajanjih, ki ne bodo lahka.

Na vprašanje evropskih poslancev, ali se strinja s prvim odzivom iz Evropske komisije, da je grški reformni seznam "dovolj celovit", je odgovoril, da na tej točki tega ne more storiti, saj je treba počakati na oceno vseh treh institucij - Evropske komisije, Evropske centralne banke (ECB) in Mednarodnega denarnega sklada (IMF).

Če bodo vse tri institucije podale pozitivno oceno, bo popoldne sklical telekonferenco evroskupine, da odloči o ustreznosti reformnega seznama, ki je pogoj za odobritev štirimesečnega programa finančne pomoči Grčiji, je dejal.

Evropski poslanci so šefa evroskupine spraševali tudi o tem, kaj se bo zgodilo po štirimesečnem podaljšanju sedanjega programa - ali je previdnostno posojilo za Grčijo, predvideno konec lanskega leta, še izvedljivo.

O tem je prezgodaj soditi, je dejal Dijsselbloem, a spomnil, da je ta možnost izvedljiva le, če ima država dostop do finančnih trgov. Prvo vprašanje torej je, ali se bo Grčija čez štiri mesece sposobna samostojno financirati na trgih, je opozoril in dodal, da odgovor na to vprašanje prepušča poslancem.

Viri pri EU so sicer minuli teden ocenili, da previdnostno posojilo za Grčijo ne pride več v poštev, ker se država ni spodobna vrniti na trge, ter da se območje evra znova sooča z vprašanjem tretjega celovitega programa pomoči za Grčijo.

Dijsselbloem je komentiral tudi odločitev ECB, ki je Grčiji omejila izdajo zakladnih menic na 15 milijard evrov, da bi zagotovila stabilnost grških bank, nova grška vlada pa je v minulih tednih pozivala k razširitvi te omejitve za osem milijard evrov, torej na 23 milijard evrov. Po oceni šefa evroskupine je odločitev ECB modra.