Za plačilo prihajajočih računov ter spoštovanje pogodbenih in pravnih obveznosti, predvsem na področjih, ključnih za rast in delovna mesta v Evropi, je v proračunu za letos potrebnih dodatnih devet milijard evrov, pojasnjujejo v komisiji.
Največ denarja - 8,3 milijarde evrov - manjka za izvajanje kohezijske politike in politike razvoja podeželja, za izvedbo programov na področju raziskav pa 423 milijonov evrov.
Erasmus potrebuje še 90 milijonov evrov. Poleg tega je soočen s tveganjem, da bo treba občutno zmanjšati obseg izmenjave ali pa denar za študente, kar bo najmočneje udarilo tiste iz revnih družin, opozarjajo v komisiji.
Devetmilijardno luknjo bo sicer mogoče delno pokriti z dodatnimi prihodki unije, predvsem od glob za kršitve pravil o konkurenci in drugih kazni. Ti bodo prispevali 3,1 milijarde evrov, tako da je dejansko treba zbrati še 5,9 milijarde evrov.
V komisiji ob tem poudarjajo, da dodaten denar potrebujejo študenti, znanstveniki, nevladne organizacije, podjetja in regije v Evropi, ne institucije EU.
"Ne gre za to zahtevo komisije po več denarja, ampak za spoštovanje zavez članic, da bodo zagotavljale neprekinjeno financiranje študentom v programu Erasmus ali revnim regijam s kohezijskimi sredstvi," je poudaril predsednik komisije Jose Manuel Barroso.
Evropski komisar za proračun Janusz Lewandowski pa je spomnil, da je večkrat opozoril, da "bodo stalni rezi predlaganih proračunov na neki točki ustvarili velik problem". "Napočil je ta trenutek," je poudaril ter parlament in članice pozval k odgovornosti.
Ker denarja zmanjkuje v izobraževanju, znanosti in raziskavah, zaposlovanju in regionalnem razvoju, članice po besedah Lewandowskega s povišanjem proračuna ne bodo v protislovju s svojo mantro - da mora Evropa vlagati v rast.
Komisar je sicer že v pogajanjih o proračunu za letos opozarjal, da 129 milijard evrov, pri katerih so vztrajale članice unije, ne bo dovolj.
Komisija je namreč predlagala, naj bodo odobrena plačila v proračunu EU za leto 2012 za 4,9 odstotka višja od lanskih, torej naj znašajo 132,7 milijarde evrov. Evropski parlament je želel še več - 133,1 milijarde evrov.
Velikost evropskega proračuna je od izbruha krize še posebej kislo jabolko spora med komisijo in parlamentom na eni ter članicami unije na drugi strani.
Slednje namreč ob rezanju nacionalnih proračunov niso naklonjene večanju evropskega. V komisiji in parlamentu pa potrebo po močnem evropskem proračunu upravičujejo z besedami, da je ta motor rasti in da je v službi članic unije.