Vprašanje razširitve črnega seznama davčnih oaz, na katerem so trenutno Ameriška Samoa, Fidži, Guam, Oman, Trinidad in Tobago, Ameriško deviško otočje, Vanuatu in Samoa, je v minulih dneh dvignilo precej prahu.
Sporna naj bi bila zlasti Turčija, ki naj bi za zdaj ostala na sivem seznamu, na katerem so jurisdikcije, ki sicer po oceni unije ne sodelujejo ustrezno na davčnem področju, vendar so obljubile ukrepanje.
Prvi črni seznam davčnih oaz je EU oblikovala v začetku decembra 2017, v odziv na davčni aferi panamski dokumenti in luxleaks. Na njem je bilo 17 držav oziroma jurisdikcij. Še 47 jurisdikcij so članice tedaj uvrstile na sivi seznam.
Poleg tega bodo ministri danes poskušali izbrati enotnega evropskega kandidata za položaj predsednika Evropske banke za obnovo in razvoj (EBRD). Sedaj je predsednik Britanec indijskega rodu Suma Chakrabarti, ki se mu maja letos konča drugi štiriletni mandat.
Finančni ministri EU bodo sicer predvidoma tudi izrazili strinjanje s postopno vključitvijo ciljev trajnostnega razvoja v evropski semester, ki pa da mora ostati osredotočen na zagotavljanje makroekonomske stabilnosti ter vzdržne in vključujoče rasti.
Na dnevnem redu zasedanja, ki se ga udeležuje tudi slovenski finančni minister, ki opravlja tekoče posle, Andrej Bertoncelj, je med drugim še razprava o reformi evropskih proračunskih pravil, ki jo je nedavno sprožila Evropska komisija.
Davčne oaze: na črnem seznamu tudi Kajmanski otoki, Panama, Sejšeli in Palau
Finančni ministri EU bodo danes v Bruslju predvidoma osvežili črni seznam davčnih oaz, na katerega naj bi dodali Kajmanske otoke, Panamo, Sejšele in Palau. Kajmanski otoki so prvo britansko čezmorsko ozemlje, ki se bo znašlo na črnem seznamu, in to dva tedna po brexitu. Panama, ki so jo leta 2018 s seznama umaknili, pa se nanj spet vrača.